Vijolice v lončku

Pa sem spet našla motiv, ki mi leži. Mislim na tak način, da me posrka, potegne, začara......

Sicer moram priznati, da ni edini, ki mi je zadnje čase okupiral (hkrati je v obdelavi še kar nekaj otroških motivov).

Po moji stari navadi sem se motivov lotila tako, da so zelo raznoliki(tile danes predstavljeni so si mogoče še najbolj podobni). Še nekaj jih leži na mizi neizdelanih.

Barvala sem z pasteli in vodenimi barvami.

Tale karo vzorček na dveh voščilnicah sploh ni papir, ampak je tapeta.

Mi je tako prikupna, všečna....

Dodala sem še izsekane rožice in listke, da sem malo razbila monotonost kariraste vzorčka.

Ta, z nekakašno lila podlago mi je še najmanj všeč. Tisti kamenčki v spodnje vogalu mi niso ravno najbolje uspeli.
Bo pač počakala na kakšen malo manj pomemben dogodek, ali pa mogoče celo kar obležala doma.

Tudi ta ima karirasto tapeto, ki sem jo lepila na belo podlago, malo senčila in potem na roza osnovi še obrisala z rdečim gel pisalom.

Kot dodajanje pik so mi ljube tudi pentlje ali pa samo vozlički. Res škoda, ker je pri nas tako majhna izbira, pa tudi cene niso ravno najbolj ugodne.
Ja, ja....saj vem. Če delam za darilo, mi je popolnoma vseeno, če pa delam kar tako, potem mi je pomembno koliko materiala(in s tem pogojeno cekinčkov) je vloženega v izdelek. Sploh pa je to pomembno, ko nekdo nekaj naroči. Dodajanje običajih trakov še nekako znese, če pa je kakšen poseben, je že težko narediti, da je cenovno še sprejemljivo.