ponedeljek, 31. januar 2011

Januar se poslavlja

Pa je tu! S svojim zadnjim dnevom se bo počasi poslovil in odstopil prostor februarju. Ne vem, ali tudi januarji niso več tisto kar so bili, ali.....? Meni je minil z nadsvetlobo hitrostjo. Prav nič se ni vlekel, kot pravijo, da je značilno zanj.
V prejšnji objavi je Helena spraševala o mojem prostem času.
Moj prosti čas.... Hmm, ja. Nekako se prepleta z vsemi ostalimi področji življenja. In oblikuje prav vsak dan sproti. Ker nimam strogo zacementiranih obveznosti, tako vsakodnevno usklajujem kam, kaj, kako, kdaj. Rada hitro hodim. Ne tista prava hitra hoja, pač pa hiter in enakomeren korak, na določenem pulzu. Najraje sama, včasih s kom, ki zna držati prav tak tempo kot jaz . Tako grem v prostem času včasih kar peš v mesto (15km), včasih pa z vlakom in potem te kilometre „nabiram“ v okolici.
 
To so trenutki, ko sem sama. Ko izklopim skoraj vse pritiske in preprosto uživam. Rada pogledam dobro kriminalko, triler, kako nanizanko in včasih celo kako butasto risanko, da sem na tekočem z dogajanji v otroškem svetu. 
In v popolnem nasprotju z ustvarjanjem sem zelo „tehničen tip“. In tudi to sodi v moj prosti čas, ki ga velikokrat zabijem na kakšnih montažah, napeljavah, nastavitvah aparatov, strojev, popravilih....
Ta moja ljubezen se je začela nekje leta 1993, ko me je znanec poslal v Avstrijo kupovat moj prvi računalnik. Seveda po kosih, ne kar celega. Vsak ici mini košček za sebe. In potem sem visela pri njem nekaj dni, da je vse to sestavil in vsako stvar mi je moral razložiti, pojasniti.... Potem se je to skozi leta samo še stopnjevalo. Na različnih področjih tehnike.

Je pa nekje računalnik ostal „naj“.


In še eno področje pokriva velik del mojega prostega časa. Poslušanje in spet poslušanje, svetovanje po mojim zmožnostih in vedenjih. Vedno si vzamem čas, ko je to potrebno, pa čeprav moram zaradi tega preložiti ostale stvari. Vem kako je, ko je človek v stiski, ko ga določene stvari morijo ali pač samo tisti trenutek želi vreči kriniko iz sebe.
V letošnjem letu bo tudi 5 let, kar imam svoj zelo aktiven forum, ki prav tako nima nobene povezave z ustvarjanjem. Ljudje na njem so ga oblikovali tako, da potrebuje le še malo občasnega usmerjanja, popravkov..... drugače pa sem v preteklih letih v svojem prostem času vložila vanj tisoče in tisoč ur, spisala množico objav, člankov iskala podatkov po knjigah, spletu .... in v tem času nabrala cca. 7500 objav.
Pravzaprav je tudi ta forum povezan s svetovanjem, usmerjanjem, poslušanjem, iskanjem rešitev.... in veseli me, da je rastel tako, da se jaz danes vsakodnevno vračam tja iskat nasvete in se učit novega.
Za kar gre seveda zahvala vsem aktivnim članom foruma. Zaradi same občutljivosti tematike, pa je seveda več kot polovica foruma zaklenjena in si je sodelovanje na njem treba pridobiti s sodelovanjem na odklenjenem delu.
Koliko se da spisat od prostega časa??? :)
Včasih ga imam preveč, pa ne vem kam z njim in kaj bi počela, včasih pridejo trenutki, ko se počutim, kot bi mi ne pustili dihati. A vem, da vse mine, da se vse obrača kot dan in noč ali včasih letni časi.

Danes se je tako obrnilo 14 let, kar je predčasno na svet prijokala naša četrta štručka. Z nekaj več kot 1200 gramov. Hvaležna sem zanj in hvaležna za dejstvo, da je bil tudi meni takrat tok naklonjen in me pustil pri življenju, da ga lahko gledam kako odrašča in postaja čisto samosvoja oseba.

Ja... in tako sem v prostem času tudi ne samo mama. Tudi če je potrebno inštruktor, popravljam seminarske za faks, jih oblikujem, ko so enkrat sestavljene in spisane, včasih moram še vedno z 19 letnikom k zdravniku (ravno sedaj ima zlomljeno ključico).
Sem malo čudna kajne?
Kaj hočem. Takšno me je naredilo življenje.  Starejši dve bosta letos dopolnili 27 in 24 let. In še vedno me vsako leto povabita na žurko za rojstni dan :) Seveda se pred polnočjo poberem, da se ne spremenim v bučo....

Suzy hvala za nagradico Veter v hrbet.



sobota, 29. januar 2011

Novi "listi" in škatlice za njih

Januar se počasi izteka. In všeč mi je, da sem v tem januarju ostala zvesta sama sebi in sledila svojim sanjam.
Kar nekako prekratek je postal za vse kar se podi po moji glavi in mi ne pusti spati in bolj trezno razmišljati o čem drugem. Toliko projektov je še ali v moji beležki na mizi ali celo že grobo sestavljenih v škatli, ki je temu namenjena.


univerzal 3


univerzal 3


univerzal 3


univerzal 3



Dve novi mapici, ki sta nekako univerzalni, ne vezani na kako bolj ozko usmerjeno tematiko kot je npr. rojstvo, zljubezen, zima, poletje.....
Pri tem prvem pisančku je "osrčje" albuma iz enega lista (seveda sem ga zaradi zgibanja razrezala in šele potem lepila. 


univerzal 1


univerzal 1


univerzal 1


univerzal 1



Drugi je bolj svetel in še vedno dovolj razgiban. Všeč so mi te različne postavitve, kombinacije, ki jim ni nikoli konca.

Moja škatla stoji na odlagalni polici in se počasi polni. Vendar pa je ta moja (ki bo tudi čisto zares samo moja) kar malo velika. Zato sem razmišljala naprej -o manjših embalažah za hrambo teh listov.

Nekaj popisanih listov, skiciranih osnov in hitrih preračunov je obrodilo tale stojalca. Velikosti ostajajo enake kar se tiče višine in globine, le širino sem spreminjala. Seveda pa sem  že v čisto samih začetkih izhajala iz tega, da naj bi albumi s fotografijami praviloma stali in ne ležali na polici. Kot drugo sem želela nekaj, kar preprosto lahko postavimo ali poleg knjig ali pa nekam povsem samostojno. Mogoče poleg rjavega lončka z zeleno lončnico, med dva takšna lončka ali poleg kosmatega rjavega medvedka.
Kot mape tudi tukaj brez dekoriranja. Okrasni satenski trak, ki mu bom morebiti dodala še nekaj obešeno na vrvico in to je to. Mogoče bom kdaj kasneje razmišljala drugače in bodo stojalca tudi drugačna. A trenutno me kot rdeča nit vodi -BREZ.
Talo stojalce je že polno. V sebi nosi šest mapic.

četrtek, 27. januar 2011

Album mapa (2)

Saj se je že pri prejšnjih fotografijah videlo, da pridno delam. Pa nima to toliko veze z dejansko pridnostjo. Bolj je to, da sem preprosto "Padla Noter". In pravijo, da dokler te drži, je najbolje hoditi po tej poti naprej. Hvala vsem za včerajšnje nasvete. Glede na to, kako se zadeve odvijajo, se najbolj nagibam k temu, da bodo na prvi strani nekakšni lističi, kamor lahko zapišemo, kaj se v mapi nahaja.
Po prvem ljubezenskem še eden na to tematiko. Seveda povsem drugačen.
Uporabila sem nekaj nalepk, ki sem jih pred skoraj dvemi leti prejela v bombončku od LULU.
Rdečkasti tiskani papirji so moje lastne izdelave in prav tako tako je njihova starost več kot leto dni.
Ps.: tokrat sem zmogla celo brez rdečih pikic.
Pa še en preprost z zimsko tematiko.
Želela sem izključno zimsko in prav nič praznično.
Izmenjavanje belih in modrih tonov.

sreda, 26. januar 2011

Januar -mesec albumov

Zgolj samo pri meni, da ne bo pomote.
Ta mesec mi je uspelo narediti celo dve voščilnici(brez fotografij) in komplet petih škatlic za copatke. Takšnih na beli osnovi, pokrovi polepljeni z živopisanimi papirji,  pa sem jih pozabila fotografirat. Vsaka je bila drugačna.
Včasih pridejo dnevi, ko je delo v delavnici močno onemogočeno. Naselijo jo razni osebki, ki mi vsak po svoje jemljejo prostor.
Ena je takole zasedla odlagalne police in še čakam, da bo zadevo dokončala preden gre na vezavo. Moram vse pustiti pri miru, da ji kaj ne pokvarim, uničim ritem in podobno. Desno lanskoletni planer, levo pa letošnji, ki je sedaj v fazi dekoriranja.
Male dva pa sta okupirala mizo in bele papirje, da sta ustvarjala most (saj poznate tiste z otroci .... iz šole, pri tehničnem pouku in meni osebno se zdi tole zelo težek projekt za otroke v šestem razredu). Trdnost sta preverila, da sta nanj naložila sedem mojih štanc, ker več jih pa nista spravila nanj.

Potem je tu škatla iz dveh objav nazaj, ki se počasi polni. Levo so že skoraj dokončani izdelki, desno tisti, ki čakajo, da postanejo dokončani. Dolgo sem premišljevala kako velike 12 inčne liste porabit za album še kako drugače. Noro všeč so mi ti veliki listi, ampak njihova hramba je ob tako velikem številu kot jih imam jaz, kar malce naporna. Potem pa je tu še samo pregledovanje. Potrebuješ veliko prostora, in kadar nas je ob tem več, že nastane pravi mali nered. Včasih je potrebno kar nekaj listanja.
Pa sem se odločila za nekaj novega. Meni pač všeč. Za takšne albume v mapi. Vsaka mapa v sebi nosi samo en tak 12 inčni list, izjemoma nekatere dva lista (enega desno in drugega levo). In zaradi lažjega iskanja sem tudi škatlo oblikovala tako, da mape gledajo ven in jih pokrijemo šele s pokrovom.

Sicer je to samo ena od izved škatle za shranjevanje, saj je ena drugačna že na odlagalni polici, kamor osnutke polagam in potem nekaj dni pustim tako, da vidim ali mi je zadeva všeč ali ne. S tem mislim samo oblikovanje in ne estetski izgled.
Prva in druga stran. Pa naj bo kar tema ljubezen, ko je že -kot pravijo- trenutno v zraku.
Sledita še tretja in zadnja stran (glede na odpiranje).

Nisem pa še rešila prve strani mape. Nekako se ne morem odločit. Naj bo tudi okrašena? Naj pustim povsem prazno? Naj dodam samo listič, kamor lahko napišemo kaj se v tej mapi nahaja? Če izhajam iz dejstva, da so mape shranjene v škatli, se mi dodatno okraševanje zdi nesmotrno, saj bi lahko samo oviralo pri jemanju ven in ponovnem vstavljanju. Ker kaj takšnega nisem še nikjer zasledila, bi bila prav hvaležna, če pa mogoče kdo drug je in mi  posreduje link, da si ogledam. Ideje so vedno dobrodošle.
Seveda pa je ljubezen samo ena tema. Tale drugi je npr. čisto klasično punčkast. Sem uporabila nekaj papirčkov in dodatkov, ki jih imam že kake tri leta.
Sama ideja takšne izvedbe albuma mi je prav simpatična. Kadarkoli lahko vsebino škatle dopolnim, spremenim, prestavim v novo in drugačno škatlo.
Tudi skupinsko pregledovanje "takšnih spominov" postane veliko bolj preprosto. Vsakdo lahko pač vzame na ogled svojo mapo.
In naj bom nov list naredila čez leto ali dve..... velikost bo ostala nespremenjena in tako lahko samo dopolnim že obstoječe.
Kakšno pa je vaše mnenje? In hvala za komentarje že vnaprej.

torek, 25. januar 2011

Torbica

Tale je pa potrebovala, da je nastala. Začela sem jo že pred mesecem dni, pa zaradi nečesa morala postaviti na stran, potem pa se je bilo tako težko spet lotit.
Danes sem bila celo uro in pol sama (HUH!!!- dogodek meseca prav gotovo) pa sem se je spet lotila in dokončala.



Velika 1

Velika 1

Velika 1

Kar sreča me je preplavila, da mi je tole uspelo skupaj spacat. Saj ni nič posebnega, le vrnit se nazaj na že polovico narejeno ..... to pa ni enostavno.
 
Seveda gre spet za album.
Saj sem rekla že nekaj objav nazaj, da bo januar zaznamovan z albumi.

nedelja, 23. januar 2011

Belo rdeča škatla

Čisto navadna, pa vendarle malo drugačna......

......in redkost je tudi to, da sem prvo naredila škatlo, sedaj pa delam šele tisto kar bo v njej.
Le kaj neki bom shranila vanjo?

petek, 21. januar 2011

Tako moja

Najprej hvala vsem za prijazne komentarje v prejšnji objavi. Resnično bedno sem se počutila, ko sem zaznavala vsa ta mala ali pa tudi malo večja  trenja po raznih spletnih straneh. Ni mi vseeno, pa čeprav sama osebno nisem vpletena. Všeč mi je, da sem del te velike virtualne skupine in ponosna, da v njej kakorkoli sodelujem.
Hodim naprej po svoji poti, sledim sami sebi. Saj prav gotovo mnogi poznate te občutke, ko nas nekaj kar žene, pa niti ne vemo in ne razumemo zakaj, ko vemo, da bi bilo potrebno postoriti to ali ono, pa ni volje, ni zbranosti...

Rada se prepuščam tem občutkom, saj vem, da me največkrat vodijo po zanimivih poteh novih spoznanj. Tako velikokrat niti ne vem kaj bom delala, pa čeprav je miza že prekrita z množico materiala.  Pač sledim tistemu nečemu v meni in pustim, da me tista druga notranja oseba vodim. Ko sem sestavljala skupaj ta material, sem premišljevala o drugačnosti mojih najstarejših dveh hčera. Ena bi imela vse albume tega sveta (moje, vaše....vse). Drugi vsa ta "načičkanost" nič ne pomeni. Eni moraš skoraj izpuliti iz rok album, ki je narejen za neko drugo osebo, spet druga sploh ne opazi kakršnega koli albuma. Sploh pa tistih, ki imajo kar nekaj dodatkov.



envelope album
envelope album


In tako je ta album z bolj malo dodatkov. Je bila preveč v mojih mislih ta dan. In ko si že pri enem, dveh .... se nehote v tvoje misli pritihotapijo še drugi. Eden od sinov je levičar. In čisto spontano je nastal album, ki je pravzaprav za način odpiranja in notranjih kartonov v kuvertah bolj primeren za levičarje.
Ko je bila narejena osnova iz petih kuvert mi je bilo šele jasno, kaj vse se je pletlo po moji glavi in botrovalo temu, da je ven nastalo tako kot je pač nastalo.
Torej album za deklico, z minimalistično dodatkov. Tudi notranji beli kartoni nimajo ničesar. So povsem beli.
Večji in manjši "tagi" iz druge fotografije pa se preprosto zataknejo za delno lepljeno okrasno izsekano obliko.
Vse fotografije pa v albumu Tako moja.