Januar se poslavlja

Pa je tu! S svojim zadnjim dnevom se bo počasi poslovil in odstopil prostor februarju. Ne vem, ali tudi januarji niso več tisto kar so bili, ali.....? Meni je minil z nadsvetlobo hitrostjo. Prav nič se ni vlekel, kot pravijo, da je značilno zanj.

V prejšnji objavi je Helena spraševala o mojem prostem času.

Moj prosti čas.... Hmm, ja. Nekako se prepleta z vsemi ostalimi področji življenja. In oblikuje prav vsak dan sproti. Ker nimam strogo zacementiranih obveznosti, tako vsakodnevno usklajujem kam, kaj, kako, kdaj. Rada hitro hodim. Ne tista prava hitra hoja, pač pa hiter in enakomeren korak, na določenem pulzu. Najraje sama, včasih s kom, ki zna držati prav tak tempo kot jaz . Tako grem v prostem času včasih kar peš v mesto (15km), včasih pa z vlakom in potem te kilometre „nabiram“ v okolici.

 

To so trenutki, ko sem sama. Ko izklopim skoraj vse pritiske in preprosto uživam. Rada pogledam dobro kriminalko, triler, kako nanizanko in včasih celo kako butasto risanko, da sem na tekočem z dogajanji v otroškem svetu. 

In v popolnem nasprotju z ustvarjanjem sem zelo „tehničen tip“. In tudi to sodi v moj prosti čas, ki ga velikokrat zabijem na kakšnih montažah, napeljavah, nastavitvah aparatov, strojev, popravilih....

Ta moja ljubezen se je začela nekje leta 1993, ko me je znanec poslal v Avstrijo kupovat moj prvi računalnik. Seveda po kosih, ne kar celega. Vsak ici mini košček za sebe. In potem sem visela pri njem nekaj dni, da je vse to sestavil in vsako stvar mi je moral razložiti, pojasniti.... Potem se je to skozi leta samo še stopnjevalo. Na različnih področjih tehnike.

Je pa nekje računalnik ostal „naj“.

In še eno področje pokriva velik del mojega prostega časa. Poslušanje in spet poslušanje, svetovanje po mojim zmožnostih in vedenjih. Vedno si vzamem čas, ko je to potrebno, pa čeprav moram zaradi tega preložiti ostale stvari. Vem kako je, ko je človek v stiski, ko ga določene stvari morijo ali pač samo tisti trenutek želi vreči kriniko iz sebe.

V letošnjem letu bo tudi 5 let, kar imam svoj zelo aktiven forum, ki prav tako nima nobene povezave z ustvarjanjem. Ljudje na njem so ga oblikovali tako, da potrebuje le še malo občasnega usmerjanja, popravkov..... drugače pa sem v preteklih letih v svojem prostem času vložila vanj tisoče in tisoč ur, spisala množico objav, člankov iskala podatkov po knjigah, spletu .... in v tem času nabrala cca. 7500 objav.

Pravzaprav je tudi ta forum povezan s svetovanjem, usmerjanjem, poslušanjem, iskanjem rešitev.... in veseli me, da je rastel tako, da se jaz danes vsakodnevno vračam tja iskat nasvete in se učit novega.

Za kar gre seveda zahvala vsem aktivnim članom foruma. Zaradi same občutljivosti tematike, pa je seveda več kot polovica foruma zaklenjena in si je sodelovanje na njem treba pridobiti s sodelovanjem na odklenjenem delu.

Koliko se da spisat od prostega časa??? :)
Včasih ga imam preveč, pa ne vem kam z njim in kaj bi počela, včasih pridejo trenutki, ko se počutim, kot bi mi ne pustili dihati. A vem, da vse mine, da se vse obrača kot dan in noč ali včasih letni časi.

Danes se je tako obrnilo 14 let, kar je predčasno na svet prijokala naša četrta štručka. Z nekaj več kot 1200 gramov. Hvaležna sem zanj in hvaležna za dejstvo, da je bil tudi meni takrat tok naklonjen in me pustil pri življenju, da ga lahko gledam kako odrašča in postaja čisto samosvoja oseba.

Ja... in tako sem v prostem času tudi ne samo mama. Tudi če je potrebno inštruktor, popravljam seminarske za faks, jih oblikujem, ko so enkrat sestavljene in spisane, včasih moram še vedno z 19 letnikom k zdravniku (ravno sedaj ima zlomljeno ključico).

Sem malo čudna kajne?
Kaj hočem. Takšno me je naredilo življenje.  Starejši dve bosta letos dopolnili 27 in 24 let. In še vedno me vsako leto povabita na žurko za rojstni dan :) Seveda se pred polnočjo poberem, da se ne spremenim v bučo....

Suzy hvala za nagradico Veter v hrbet.