nedelja, 31. januar 2010

Dva zmešana dneva

Ne malo, ampak močno zmešana.

Tisti trenutki, ko me vržejo iz meni ustaljenega in ljubega ritma, postavijo vse na glavo in .....Seveda so to dnevi, ko niti pod razno ni možnosti, da bi kaj naredila.Vsaj kaj pametnega ne, še manj tistega ....za svojo dušo.  Je kot v kakšnem filmu, kjer nezemljani napadejo naš Planet, si ga prilastijo in pri tem počnejo vse sorte grozote in iz lepe in čudovite Zemlje naredijo pravo razdejanje, ki je za njih povsem običajno.

In če je zunaj naletavalo in naletavalo drobnih snežink izpod neba, jaz objavo začenjam s palmo, ukoreninjeno v mehki peščeni podlagi na kateri bi človek lahko kar ležal in ležal in nič ne počel.. Veliko, malce neobičajne zelene barve in celo tako zelo veliko, da se me sploh ne vidi, kako ležim pod njo in uživam v miru, tišini, toplih sončnih žarkih in nežnem valovanju morja.

Nastajala je tri ure.
Dan se je že prevesil v naslednji dan, kazalci so neumorno hodili svojo ustaljeno pot.
 
Vmes sem kakšno reč preložila, prestavila, umikala papirje, govice, krede.....

 
Pogled na otroški kotiček zgoraj in s sliko je prehod v moj del. Imam občutek, da vse bolj rinejo k meni in mi odvzemajo prostor.
 
In večna pot na stopnicah.....
Tole je bilo zgoraj, spodaj se je dogajalo čokoladno deblo.

 
In arheološko izkopavanje, ki nas je popeljalo v čas dinozavrov.


 Se vidi na fotkah, da je tudi moj ustvarjalni prostor recikliran, kot kar nekaj mojih izdelkov. Delovna površina je na tla položena stara omara, ki pa je meni super, saj pri delu (razen barvanja) vedno stojim.Omare so sicer lepe in praktične, ampak so pravzaprav odpadni materia sosedov. Škatle za voščilnice so predelane škatle reklamne postavitve za mentos bonbone. Pod belo staro zaveso pa se skrivajo lesene poličke, katerih nosilni elementi ob strani so kar stiroporne plošče za fasade. Pa saj jih vidim le jaz. 
Skratka...ukradli so mi dva dni!
In me prekinili pri izdelavi tega albuma.Sedaj niti ne vem, kje imam to spravljeno in kam sem dala vse dodatke, ki jih delam sproti, a dodam šele na koncu, ker je drugače težko delati zaradi pritrjevanja s 3d blazinicami.

četrtek, 28. januar 2010

Nekoč so bile kuverte...


.....velikoooo kuvert. Belih in takšnih, ki mi niso ravno všeč. S tistim ravnim samolepilnim robom za zapiranje. Takšne, ki jih bom mogoče vsega skupaj porabila nekje okoli 15%.K hiši so prišle tako, da sem hčero, ko je odhajala na predavanja, naročila naj mi prinese snopec rjavih in malo večjih, tistih, ki so bile v akciji. Ampak ker je le teh zmanjkalo, je ona kar kupila te "zloglasne bele". In to celo dva paketa. So bile poceni.....je rekla. Bump!!! Meni tak material(čisto nov), ki takole neuporaben obleži in žalostno ječi, kar hodi po živcih sem ter tja.Pa čeprav bi lahko počela kaj veliko bolj  pametnega?, me kar grize in grize.
Ker me še vedno ni "prijelo", da bi se lotila albuma za deklico, je spet nastal album za dečka. Zložen album. Sem vedela, da bo tako! Ko enkrat padem v modro-belo kombinacijo, me kar posrka. Torej osnova so kuverte, ki sem jih zlepila skupaj in malček preoblekla v fantovsko dojenčkastih barvah: bela in dve različni modri barvi. Nekaj je še v sledeh črne barve (odtiski), svetlo moder trak in pa modri okrasni kamenčki.

Delan je dvostransko, se pravi, ga lahko obračamo naokoli in ima v srednjih dveh delih žepa za shranjevanje(kuverta pač). Sedaj sta notri dva vložka: na eni strani za pisanje in na drugi strani za fotografijo ali tudi pisanje. Izbrala sem čiste linije in dodala nekaj okrasnega luknnjanja papirja in obrisovanja z gel pisalom. Napis sem naredila kar ročno (čeprav je moja pisava grozna!; predvsem zaradi tega, ker ne upam "spustiti" roke).  Medvedka pa sem naredila dvojno...spodaj odtisek in čez še enega pobarvanega  ter pritrjenega s 3d blazinicami. Tudi dva slončka v notranjosti sta pritrjena s temi blazinicami.

sreda, 27. januar 2010

Srca in rože

Brrr.....hladno.Sivo in megleno, sem ter tja se izpod neba vsuje kakšen roj snežink in obleži na dvorišču kot kristalna preproga.
Človek resnično potrebuje nekaj, da ga pogreje(poleg obvezne kave in čaja). In kaj drugega je boljši stimulator, kot ljubezen z dodanimi rožicami, ki kličejo po tem , da jih obsije sonček?  
Postavitev za tole voščilnico sem našla na Create4fun, tematiko src in rož pa na Allsorts challenge blog-u. Pa sem ju kar združila skupaj. Srci sem računalniško narisala sama in potem natisnila. Že kar dolgo nazaj, samo nekako se mi ni dalo barvati.

Papir za ozadje je iz Vladkinega bonbončka, ostalo iz domače zaloge. Pike, črtice, pa spet pike in črtice.

torek, 26. januar 2010

Tri voščilnice in nagradica

Huh.....

Naj objavo najprej začnem s tem, da sem na presenečenje (seveda lastno) bila izbrana med top 3 na Die cut Dreams. In sicer pod temo reciklaže, kjer sem predelala črno škatlo za vazo, v dve posodi za lončnice. Resnično prijazen jutranji pozdrav, ki mi je polepšal dan, pa čeprav je zunaj hladno, sivo, z nizkimi meglicami......

Naslednja je narejena po predlogi na CardPatterns. Sem imela s tole postavitvijo kar nekaj težav, pa tako zelo preprosto je delovala.

Potem je tu za Stampin¨ Royalty#3, kjer so želeli Single layer project. Natisnjeni tulipani in metuljčka, pobarvano in vse kar sem dodala, je spodnji zelen trak, saj sem videla, da so tudi iz DT dodajale kakšen trak, pentjo.


In še zadnja za Moving Along With The Times, kjer je bila takšna postavitev in pa dodana zahteva po nečem digitalnem. Moj je medo od Dustina Pika. 

ponedeljek, 25. januar 2010

Na zdravje!

Saj vem, da je še malo zgodaj (zardevam do ušes).......ampak vseeno....Na zdravje!

Na S2G so imeli : Challenge is to SHARE YOUR INDULGENCE! 
V piramidni tehniki.

nedelja, 24. januar 2010

Obsedeno zaljubljena.....

Še dobro, da zaljubljenosti večinoma minejo in ne prerastejo v tisto, kar imenujemo LJUBEZEN. Ampak v te simpatične podobe, ki jih je narisala Cat iz Catstamp so mi resnično sedle nekam globoko, takoj ko sem jih ugledala.

To je nekaj kar moraš, moraš......Morala sem jih spravit na papir. Sama! Tisti od Cat so me čisto očarali.

Prvi so nastali tile, z zvezdastim ozadjem (potiskala sem bel papir ter pri tem uporabila večbarvno blazinico) in dodanimi zvezdami.  Prav uživala sem v barvanju, tisto po otroško, ko ni treba nič pazit, ko je vseeno, če in ko se barva zlije preko zarisane linije.


Potem so nastale še štiri, kjer sem dodajala kar ene brezvezne napise in tudi v tem neizmerno uživala.  Okrogli rjavi deli so podstavki za kozarce, nekaj senčenj z rjavo blazinico še nekaj čečkanja in to je to.
In mislim, ker v tem mesecu praznujemo še en rojstni dan, da bodo rdeča nit tega dne ravno GROIDI. Samo še približne predstave nimam kako in kaj.

sobota, 23. januar 2010

En sovji pozdrav....

....v pri nas meglen in siv, do prekratkim še moker vikend.

Na nekem čudnem eko kartonu, ki je takšen....dvoličen, mu pravim jaz.  Na rni strani je namreč čisto pravi eko in na drugi strani umazano belo barve. Tako je tista umazano bela znotraj voščilnice. Ker pa sem izdelala tudi notranjost, jo je kaj malo ostalo vidne.


Preoblačenje osnove pri obeh podobno, finiširanje pa različno. 
Uporabljeno(poleg papirjev): čipka, trak, vrvica, štanca rožice, rjavo pisalo.

Lep vikend vsem.

četrtek, 21. januar 2010

Črno, belo, srebrno...


Črno, belo, srebrno... te barve na izzivu pri Stamtacular so slučajno sovpadle z mojim včerajšnjim delom, ko sem se lotila izdelave darila za drago in dolgoletno prijateljico. Poleg barvne zapovedi je bilo napisano takole :
For this week’s challenge you will create a FRIENDSHIP card…BUT only use the colors white, black and silver. You MUST use all three but nothing more! And, of course, you MUST also stamp somewhere on your card(flowers and words). Fotografija sicer srebrno spreminja v sivo, ampak je čisto lepa srebrna. Prav tako rožice in besede, ki so odtisnjene na srebrno podlago.

Prav tako pa jo lahko prijavim tudi pri Die cut Dreams, kjer za ta teden piše takole: 
This weeks challenge theme is "Recycle it" You can recycle anything you wish on your card or projects have fun !! No, jaz sem tule pravzaprav reciklirala embalažo od vaze, ki sem jo prerezala, da sem dobila dva dela, ki pa sta različno visoka (v to predelano škatlo bosta namreč prišli dve lončnici, ki pa ju nisem še kupila). Obe škatli pa sem na koncu v eni ploskvi kar zlepila skupaj. Vse skupaj je velikosti 30x15 cm v dolžino in širino. Čeprav vse skupaj preprostega videza, pa je bilo veliko okrasnega luknjanja, obrisovanja v imitaciji šivov, rezanja....Sem nekje na pol poti že skoraj obupala, pa se potem spomnila, da sem pri eni včeraj brala, kako vedno vse izpelje do konca, če ne danes pa jutri ali kadarkoli kasneje.



Preostane mi še lov na dve lončnici in izdelava pripadajoče voščilnice(sem imela vsega tega dovolj za nekaj časa). Ampak imam še celih 10 dni časa.

sreda, 20. januar 2010

SP Color Combo #31


Tole je malo za intermeco. Z barvami, ki ti jih nekdo narekuje, predlaga. Na to sem pomislila ob Vladkinem komentarju, kjer je pisala o tem, kako določenih barvnih kombinacij nikoli ne bi drznili se delati, če ne bi bilo teh izzivov, ki nas usmerijo k nečemu za nas novem, neobičajnem, stran od naših postavljenih in uveljavljenih standardov. In takšno barvno kombinacijo so predlagali na SPCC v njihovem #31 izzivu: rdečo, aprikot in roza. Sicer se nisem poslužila tiste.....krvavo rdeče. Tu je malo odstopanja, ker mi nekako res ni šlo skupaj. Motiv izvira še iz lanskega prejetega bonbončka od Lulu. Mislim, da razen trakcev in dveh papirjev ter nekaj tagov, ki sem jih dala v hčerin album,  iz njenega bonbončka še nisem uporabila ničesar. No ja....štempiljke....te sem pa pozabila. Nekako ni prišlo na vrsto, saj me vedno kaj zapelje, odnese drugam. Fotografije sicer pokažejo malo drugačne barve, kakor so v resnici (pač ne znam fotografirati, s tem sem se že davno sprijaznila, pa čeprav mi ni to ravno prav in všeč -Hmmmmm.....lahko bi kar rekla, da je to ena od resnic o meni .) )Za sedem resnic o meni me je pocukala še Jožica iz Creatissimo, od katere sem včeraj dobila darilce in prav zanimivo je, kako se je v njem spomnila tudi na mojo najmlajšo in poleg priložila čudovito mini ovojnico, v kateri so bile raznovrstne poštne znamke za mojo najmlajšo -zbirateljico znamk.

In če je včeraj kdo razumel, da sem depresivna...Nisem.  Depresija je nekaj, kar si ob vseh depresivnih ljudeh okoli sebe preprosto ne morem privoščiti. In ravno ustvarjanje je tisto, ki me vleče ven, da pa le ne bi še sama zapadla. Mogoče bi svoje stanje bolj označila kot otopelo, močno podvrženo intenzivnim frustracijskim stanjem(ki jih vse prikrijem in se sama spopadem z njimi) in včasih (res redko) se rahlo spogledujem z napadi PM (panične motnje) iz povsem nepotrebnih  in nepomembnih razlogov. Ampak vse to je dobro (seveda ob predpostavki, da se ljudem dogaja še vse kaj hujšega).
Vidite: jaz velikokrat ob svojih objavah zapišem kar nekaj stvari o sebi, tako da sploh ne bi potrebovala posebne objave o tistih sedmih resnicah.

torek, 19. januar 2010

En motiv - štiri različne postavitve

Motivi so bili pobarvani med prazniki in včeraj sem začutila, da potrebujem nekaj novega v mojih postavitvah, preden se lotim novega albuma. Tako je bilo tole iskanje novih idej. Vem, da včasih vse skupaj mogoče malo čudno napišem. Ni včerajšnji najbolj depresiven dan v letu s svojo "težo" vplival na mene kaj posebno, dodatno. Kar takšna sem, že čisto predolgo, že nekaj mesecev.

Prva je narejena po predlogi na Card Patterns.
 
Druga po postavitvi na Cupcake Craft



Na Moving Along With The Times pa so imeli skico za tašnole postavitev. 


In še zadnja postavitev....za Create4fun Challenge. 

Vse imajo belo osnovo, so velikosti 12,5x12,5 cm in izdelano notranjost. 
Kaj naj še dodam? Ne maram brskanja po izzivih, ker mi popijejo kri. Dobesedno se počutim utrujeno, nesposobno in delajo me rahlo narvozno. Pa vendar včasih brskam po njih in se kakšnega udeležim. To je kot večina stvari v življenju, ko npr. veš, da te bo po orehih bolel želodec, pa jih vseeno ješ ali pa posedaš pred tv, računalnikom in ves čas nekje v sebi sam sebi dopoveduješ, da je življenje zunaj.  Včasih pri kakšnem od izzivov prav začutiš, da je to tisto, kar ti je pisano na kožo; nekateri so ubijalsko težki; spet drugi te pritegnejo, pa nimaš ustreznih materialov ali pripomočkov, da bi se lotil izdelave.
Vsekakor pa so zdravi, saj nas (vsaj mene) potegnejo ven iz ustaljenih ritmov. In ker imam mogoče najraje ravno poigravanje s postavitvami, sem se odločila za to, kar je videno v današnji objavi.

Folija pri škatlicah je ena spraševala. Da, uporabljam tisto, ki je za vezavo, čeprav bi bila lahko malo trša.

ponedeljek, 18. januar 2010

Kaj pa vem...mogoče bo fantek


Sicer je do srečnega dogodka še na okroglo 14 dni, ampak ker ne vem, kakšnega spola bo novo bitjece, sem se odločila, da neredim oba. No, zaenkrat je še vse skupaj pri odločitvi in delni izpeljavi. Začela sem v modrih odtenkih in mislim, da bo prehod na rozasto kar majhen šok. Sem v tele kombincije čisto padla in me prav zanima, kako mi bo šel album za deklico.






Platnice še manjkajo in seveda vezava, ker sem trenutno brez obročkov. Vsega skupaj je osem  trših listov, obdelanih iz obeh strani. V to številko osem sodijo tudi platnice.

Vladka in Sonja sta me "pocukali" za sedem resnic o sebi. Vendar pa mislim, da trenutno ni ravno primeren trenutek mojega življenja, da pišem o sebi, ker bi izvenela verjetno preveč pikro. In preprosto nimam moči, da bi se zbrala in bila sposoba pogledati tudi drugače, bolj realno.Vendar pa sem obema iz srca hvaležna, da sta se takole spomnili na mene.

sobota, 16. januar 2010

V čakanju sladkih pralin

Hčera je obdarovala svoje najzvestejše prijateljice.



Saj veste....tiste prijateljice, s katerimi govoriš dve uri po telefonu in v teh dveh uraš pretežno govoriš ti, drugi pa poslušajo. Noro!!! Kupila je raznobarvne čokoladne praline in takole sem se z barvami prilagodila barvi ovojnih papirčkov. Želela je prozorne škatlice, da se bonboni vidijo.Pa jih je dobila, čeprav me je spet razjezila s tistim njenim klasičnim...Tik pred zdajci, v zadnji sekundi, ko prijateljica že prihaja po stopnicah, jaz pa šele dobim naročilo.



petek, 15. januar 2010

Februarski poljub in srca


Skoraj mesec dni prezgodaj, saj je vendar šele januar. Ampak saj je običajno vedno tako, da za določene dneve, praznike ustvarjamo nekoliko prej. Zame ima ta dan čisto poseben prizvok, ki izvira v čas pred točno četrt stoletja, ko o Valentinovem nismo še nič vedeli. Kar ne morem verjeti, da mineva že toliko časa. Vse se mi sliši veliko....tako četrt stoletja, kot petindvajset let. Le kje neki so vsa ta leta? Včasih se mi zdi, da jih sploh nisem živela jaz, ampak nekdo drug.

Tri polškatlice na zavezovanje s pripadojočo voščilnico.  Prijavljam jih na S2G Challenges, kjer je tokratna tema ABC ali (Anything But a Card) Project with a twist of Valentines Day!


Enobarvna osnova z dodano tabelco mesečnega koledarja za februar in obkrožen "tisti" datum z rdečim srcem. Tabelca je pravzaprav enaka tisti že videni na easel voščilnici, le da je tule večja. Lepila sem jo na enobarvano podlago in ta tanek rob pri vsaki od treh obdelala drugače: rdeče pike s pisalom za 3d učinek, okrasni šivi z gel pisalom, luknjanje robu. Tudi dodatek je na vsaki drugačen. Vsem trem pa je skupna belo zelena čipka v spodnjem delu in pa izdelana notranjost voščilnice. Dodan še satenski trak za zavezovanje. Poštempljani motivi so izrezani in dodajani s 3d blazinicami.

četrtek, 14. januar 2010

Da ne pozabim - s tulipani

Da ne pozabim........


Kaj že? Včasih si pišem, napišem "plonk ceglc" za v trgovino, pa ga največkrat pozabim kar v kuhinji na mizi. Proti takšne sorte pozabljivosti mislim da ni zdravila. Se mi je naredilo tudi, da sem pa listek vzela s seboj, doma pa seveda pustila očala, kar je enako, kot ne imeti ga.



Ampak ta moja "trgovinska pozabljivost" nima nikakršne veze z današnjimi DA NE POZABIM blokci. Nastali so čisto spontano.  Za osnovo sem uporabila fotokarton, motiv tulipanov pa je iz DZ Doodles Stamps. Barvala sem z vodenimi perl barvami in sprva so bili motivi mišljeni za nekaj čisto drugega, potem pa takole končali. Rdeče sem nekam založila in bodo očitno tam počakali kakšno drugo priložnost. Nekaj striženja, zgibanja, lepljenja, obrisovanja z gel pisali v imitaciji šivov, računalniško narejeni napisi, na viola tudi pricking in seveda črtasti bloki v notranjosti, ki sem jih odstranila prvo potiskano stran in zgornji rob ( drugače rdeč) preoblekla v pripadajoč papir.

sreda, 13. januar 2010

Roza harmonika mapi

Rozasto...za nekatere  všečno, drugim ta barva povzroča glavobol, spet tretji je enostavno ne prenesejo.

Meni je čisto všečna, a se nekako dokaj hitro naveličam delati z njo. Moja najmlajša pa se kar topi ob njej. Kot velika večina punčk.


Pri prvi sem na žepke dodajala imena mesecev(natisnjeni s pomočjo računalnika). Takole sem jih slikala, še preden sem jih lepila. Okrasno izsekani vogalčki se pojavljajo na vseh straneh, po trikrat pa sem dodala rdeče in belo izrezano srce iz ročno izdelanega papirja.  Platnice debelejša lepenka, oblečena v ovojni papir, ki je meni strašno všeč in ko sem ga odkrila v kupu starih papirjev, sem bila prav navdušena. Na platnicah z enako pisavo kot v notranjosti, dodan napis Najini spomini in dve srci iz ročno izdelanega papirja.


Naslednja ima žepke pol-pol.  Pri polovici sem namreč vogalčke zapognila in jih prilepila, preko pa dodala še izsekane rožice. Teh šest strani je tudi poštempljano z rožicami na samem ozadju žepa. Ovojni papir sem tokrat  uporabila tudi za okraševanje žepkov. Ostalo pa še: nekaj občrtavanja, nekaj pikic s perl lepilom, trije majhni izsekani cvetovi. Platnice izdelane kot pri prejšnji, le da so tu brez dodanega napisa, pač pa sem ovojni papir potiskala z enakimi rožicami kot v notranjosti.