četrtek, 22. december 2011

Božičkovanje

Ker je ta blog veliko bolj obiskan, se mi nekako zdi prav, da pa tole objavo o Božičkovanju vendarle prilepim tudi semkaj. Več fotografij pa najdete na povezavi. To je druga objava v sklopu, tretja pa, ko bo s pošte dvignjeno tudi moje darilce.

torek, 20. december 2011

I love Christmas: Malo drugačne vrečke

I love Christmas: Malo drugačne vrečke: Danes sem tako .... malo lenobno razpoložena. Prav nič se mi ne da, nikamor se mi ne mudi (kar bi lahko naredila danes je itak že prepozno i...

sobota, 17. december 2011

Malo tega, malo onega

Bilo je slovo oktobru in potem ena novemberska objava in sedaj sem spet tu. Kar ne morem verjeti kako mineva čas, kako se ponekod nabira prah in spet kje drugje živahno niha sem ter tja.

Pa se kar "zataknem" pri prvi fotografiji. Ko sem letela s škatlico po stopnicah, sem bila navdušena, da je bila pravočasno narejena. Potem pa ... BUM! Letnica ni bila 50, marveč 60. Spet po stopnicah čisto do vrha in popravit mojo furijo, ko sem slabo prebrala naročeno.
Delno je bila seveda kriva tudi tale malo pred njo, kjer se je očitno tista 50-tica nekako vsidrala v mojo glavo. Ampak k sreči napaka ni bila huda in hitro sem petico popravila v šestico.
Moram priznat, da sedaj že rahlo pogrešam tale moj blog. Ampak saj bo. Če bo le tako, kot velikokrat pravijo: saj po novem letu boljše bo.
Za konec še polna škatla hčerinih darilc za njene prijateljice in nekaj fotografij planerjev, ki so bili sestavni del darilnih vrečk. 

sobota, 12. november 2011

ATC(Artist Trading Cards)

Vas pozdravljam na mojem osamljenem blogu, pozabljenem od mene, pa vendar se zato meni nič manj ne dogaja. Le preprosto (kot večini nam) zmanjkuje časa.

Že v prejšnji objavi sem omenila  in pokazala ravno tele na levi strani ATC (Artist Trading Cards). Saj veste: kartice v velikosti 64x89mm, ki se tako ali drugače izdelane potem menjajo z drugimi izdelovalci.
V teh sem sestavljala besedo FALL. Kar tako - po trenutnem navdihu, z nekaj packanja.
Potem ste prišla dva, tudi vezana na jesenski čas, z motivi buč, ki sem ju sestavljala s pomočjo penastega traku.

Z uporabo živahne oranžne in rumene, nekaj luknjanja, obrisovanja, senčenj....
Še teksturni, kjer sem se igrala z različnimi materiali: zlato in rjavo barvo, bleščečimi peski, lesarskim kitom, namečkanimi papirji, lesnim lepilom....
Pet jih je v skupini (zaradi sestavljanja imena) in na vsakem dodan po en cvet.

Povezovalna nit so nekako bile barve jeseni, sama gospa Jesen. Zato sem tudi pri vezanju skupaj (darilo) za dekoravcijo uporabila nekaj listkov, na drugih kuverticah pa odtis in nekaj senčenj.
Zato za konec še list.Na svetlem ozadju, kot je svetla in naklonjena letošnja jesen.
Lep Martinov vikend vsem skupaj in se še kaj "vidimo" v novembru na tukajšnjem blogu. Danes si moram jaz nekje ukrast ero do dve za čiščenje delavnice. Če v delavnico spustiš pubertetnice , se vse sveti in lepi  ... kamorkoli pogledaš.
Za ostalo dogajanje pa seveda na božičnem blogu I love christmas
 

nedelja, 30. oktober 2011

Slovo oktobru

Dan prezgodaj, pa vseeno. Jutri bom odsotna (pol dneva delovno, preostalo polovico leteča po terenu z mularijo). Tale moj prvobitni blog je malček obsojen na samevanje, ampak .... saj je tako skoraj vsako leto ob tem času, ko moje misli (za nekatere dokaj zgodaj) odplujejo nekam drugam in se imajo tam povsem dobro in fajn in ....

Za danes ali oktobersko slovo ena taka mešana objava ali vsega po malem. Hrana .... Ena mojih velik ljubezni (prizam .... sem gurman, velik jedec, ljubitelj vsega). In konec koncev je ravno hrana nekje v vrhu mojih dejavnosti. Pa najsi pripravljam tisto povsem vsakdanjo ali kaj drugega. Ne delam iz tega znanosti. Pač pa preprosto v njej uživam.

To je že sedmo leto moje poslanstvo št. ena(jap, tudi pred kakršnem koli ustvarjanjem) odkar sem razčistila in javno razkrila svoje kompulzivno prenajedanje, se ga odkrižala in začela jesti brez bremen naloženih na "plečih". In to znala prenesti tudi na druge, deliti, poslušati, usemrjati..... Uživam v okusih, barvah, hladnem in toplem, rada jem z rokami, rada imam raznolikot, pestrost, predvsem drugačnost, ki si jo mora vsak sam pričarati.

Na zgornji fotografiji kruh iz ovsenih otrobov(ne kosmičev -otrobov), brez kančka moke -lahko bi mu rekli beljakovinski kruh. Na drugi fotografiji pa kruh sedmih različih sestavin. Zaljubljena sem v kruh in zjutraj je to moj obvezni spremljevalec.
In ti prelepi jesenski dnevi bežijo kot ne vem kaj. Vsak dan je povsem drugačen, prav nič podoben prejšnjemu in prav nič ne napovedujoč kakšen bo naslednji. Bele krstne škatlice za konfete.....
Paličnjaki rastejo in se množijo, "preoblačijo"....
Mrcine so včasih jagnečki in včasih čisto prave zverine.
Nekdo me je spet potegnil v svet ATC-jev. Čudovito izkustvo, ki me vodi po predalih in iščem stvari, ki jih že dolgo nisem uporabljala, ko si umažem prste, delam na tisti majhni velikosti, ki se mi zdi tako nemogoča za ustvarjanje in pod mizo ležijo ostanki, ki jih čez nekaj časa pobiram in sestavljam nazaj, ker to sploh niso ostanki(pa o tem kaj več drugič).
Nekje na poti se dogodi kakšno "spravljanje vkup nečesar kar naj bi bilo podobno darilu", medtem ko v glavi že in še premlevam, komu moram dati to nalogo in kdo bo pospravil posodo, kdo odnese smeti......kam jutri, kdaj ... koga mečem iz postelje že pred šesto in kdo in predvsem kdaj se vrača na kosilo naslednji dan, da uskladim (to je kr neki, ampak včasih izpade prav cela znanost, ko moraš vsakodnevno nahranit šest ljudi, ki imajo vsak povsem svoje življenje in povsem samo sebi lastne prehranjevalne navade).
Toliko za zaključek oktobra. Za vse ostalo pa ..... vabilo z preprostimi modrimi vrečkami na blog, ki v teh dneh živi in bo tudi v kar nekaj nadaljnih -  živel.
Upam, da ste zadovoljni z jesenjo tega leta (jaz sem). Ne povsem do zadnje pike, pa vendar.  In nekakšna začetna hiperaktivnost se bo počasi umirila (sploh ko se 7 osebkov zbaše iz dnevne sobe izpred tv-ja /Gospodar prstanov /in priden na vrsto še jaz za kakšno minuto).

Pst: je pozna ura, ampak nič ne de. Sem si shranila pest piškotov in jih bom v miru poglodala.

sobota, 15. oktober 2011

Zgolj en oktoberski dan

Prav ubijalski so zadnji dnevi. Saj veste tisto, ko je ekaj tranutkov vse tako zelo pozitivno naravnano in usmerjeno, že naslednji hip pa se vse podere in pred nami je le še kup negativnosti, nejevolje, slabih občutkov, preobremenjenosti.....

Šopek voščilnic za 80 let. Naredila sem jih tako, da se lahko številka tudi spremeni, prilagodi. In nikakor ne smem pozabit na sončni žarek v včerajšnjem dnevu, ki je bil (čeprav s soncem obsijan) tako psihično kot fizično težak brez primere (kot vedno kadar je po sredi premagovanje bremen, ki nam jih naloži življenje in jih nismo sposobni več nositi, ne vidimo rešitve ..... in tako je ugasnilo še eno življenje) ... bonbonček, nagradica, ki sem jo prejela od Hali.

Hvala Hali ... vse je čudovito in vsak izdelek posebaj sem občudovala in bila navdušena nad tem, da ne občudujem zgolj slike na tvojem blogu, ampak lahko otipam, povonjam, preslinim......
V živčni vojni včerajšnjega dneva so izpod prstov prišle še tri štruce kruha (v dolgih minutah čakanja in trepetanja sem pač morala nekaj početi).Od leve proti desni: polnozrnata z ovsenimi kosmiči, koruzna za najmanjše in mešana pšenično pirina.
Kaj bo nastalo iz tega kupčka .... pa enkrat v prihodnjih dneh (upam) na I love christmas.

torek, 11. oktober 2011

Marika klepetulja

Saj sem tale moj osnovni blog povsem zanemarila. Me je malček sram, ampak....

Saj delam, ustvarjam, dogaja se mi sto in ena malenkost, ki me nekako zmoti pri tem, da ne pridem do objave tudi tule, kjer me pravzaprav največ ljudi spremlja, pozna......

Najprej dogodek ena A. Hčera si je omislila psa, ki si ga je tako dolgo želela, sanjala o njem. In sedaj ga ima. Malo prikupno lepotico, ki sliši na ime Tara.  Čeprav ima kužija pri svojem fantu (kjer pač tudi večinoma živi), je za mene prav tako član družine. Tako sem bila vesela zanjo.

Seveda se vse te "živalske zgodbe" pri nas kar ne nehajo in ne nehajo. Po prvomajskih praznikih smo dobili ruskega hrčka, ki ga je mačja mrcina, ki smo jo dobili kake tri tedne prej ..... ubila. Grrr. Ampak doma smo že imeli drugega hrčka (prav tako ruskega), ki je bil namenjen hčeri moje nečakinje. Pa je ta potem ostal pri nas, ker si je nečakinja raje omislila podgane.  Prejšnji teden se je zgodba ponovila. Hrček se je odločil za izlet izven kletke in mačja zverina se je z njim poigrala. Tokrat začuda res samo poigrala. Kajti maček je hrčka nosil naokoli v gobcu, hrčku pa nič. In ta trap od hrčka, bi jo po tej izkušnji še kar kdaj pa kdaj mahnil v svet. Grozno!!!

Takole pa je stal na preži, ko so se po moji mizi sprehajali paličnjaki.
Drug dan je od same objestnosti in uveljavljanja svojega zgrizel ves papir na mizi. Ne vem kaj je mislil? Da so tam nekje spodaj paličnjaki, al kaj.
In glede na to, da sem bolj nočno jutranji ptič (vstajam tudi pred četrto uro zjutraj), imam družbo tudi takrat. Ta je kar vztrajal in vztrajl, da gre v mojo delavnico. Halo!! Takšnih pomočnikov pa res ne potrebujem.
Pa delam tudi. Tole je trenutno na moji mizi in čaka, da zberem dovolj moči, da nadaljujem.
Prejšnji teden je bilo tole (pakirna embalaža). Za vse ostalo pa ..... (dve osebi sta me celo pogrešali) .... me trenutno najdete tukaj. Današnja tamkajšnja hitra objava je nastala po celodnevnem potepanju. In na blogu I love christmas me boste več ali manj lahko srečevali tudi v prihodnje. Danes je objavljena tudi nagradica, ki jo je v prvem žrebu dobila Karmen. Sedaj pa dalje!!! V tem tednu bo gotovo razpis že drugega obdarovanja, tokrat drugačnega .... klasičnega. Samo še samo sebe nekje srečam, pa bo vse steklo. Zaradi večje preglednosti in zanimanja je na blog dodan tudi koledar, saj sem se odločila, da pa vendarle mogoče vso to množico individualnih delavnic ponudim tudi širše. Je še v pripravi, se še učim kaj sodi kam in kako se temu streže. Lep pozdrav .... od Marike -klepetulje danes. V prihodnjih dnevih, tednih, mesecih .... pa le vabilo na blog I love christmas.

sreda, 28. september 2011

Nekaj dolgov

Pa me že nekaj časa ni bilo tukaj. Je vse na kupu: novi septemberski ritmi, že cel teden sem prehlajena ko ne vem kaj in na trenutke skorajda prepričana, da lahko tudi od kašlja kar umreš  :):):) ... ideje pa me več ali manj vodijo po poteh, ki so vezane na nek drug čas , tja nekam k božiču....

Tale album je že nekaj časa pri lastnici, zato ga lahko pokažem. Poleg je bila še kuverta za darilni bon.

In še iz zadnje sobote .....
Narejena po naročilu, vendar nižja od njej podobne, saj je ta romala v kuverto, prejšnja pa v škatlico.

Hkrati se tudi opravičujem, če v teh zadnjih dneh kaj manj komentiram objave drugod, ampak .... kadar mi le znese preprosto delam in ne mislim na nič drugega. Tako pač pride v določenih obdobjih. Več o delu pa seveda lahko najdete na  i love christmas

petek, 23. september 2011

Za enega simpatičnega fantina

Je tole zeleno rjavo darilo.

Vrečka, blok z razdelki za pisanje in dvema žepoma, tri škatlice, ki so trenutno napolnjene z......
Prvo sem naredila vrečko, potem škatle in na koncu še blok/zvezek.
Zakaj je darilo takšno kot je? Kot pomoč pri urejanju herbarija za šolo. 
Seveda sem škatle tudi napolnila. S čim sem jih napolnila in kaj se je s škatlami dogajalo še pred tem (preden so postale to, kar so sedaj), pa si lahhko preberete na I love Christmas.

sobota, 17. september 2011

Srečno Tia, Sonja.....

...še ena je v ozadju, ampak to pokažem drugič, ker darila še ni prejela).
Dnevi praznovanj v prelepih septemberskih dnevih, čeprav nam baje že  te dni obetajo vremenske spremembe. 
Po dekliškem vikend paketu, je za naslednji teden napovedan fantovski.

petek, 16. september 2011

Srečno Kaja!

Nedavno je na svet prijokala mala Kaja. Zanimivost: po očetu, starem očetu in dveh stricih je v družini spet ženska članica. No, vsaj meni se to zdi zanimivo.

Zapakirana škatlica.

Po navodilih (le koga neki? ... one moje čudne hčere, ki je vedno polna naročil) naj bi bila vrečka namesto škatlice, ampak.....

To navodilo je zgledalo takole: okoli 20 ih zvečer me je klicala hčera in rekla: to in to naredi, grem takoj po delu tja, se pravi okoli 22ih do 22:30. Ker je on samo danes še tu, potem pa gre nazaj.  PUFFF!!!
Čez pol ure je raje poslala sporočilo in napisala, naj še napišem voščilnico in podpišem obe naši družini.

Tole je pogled na notranjost albuma. Mislim, da že dolgo, dolgo albuma nisem naredila tako hitro.
Narejenega nisem imela nič drugega razen voščilnice na polovico.

Torej srečno Kaji in njenim moškim članom tega dela družine. Že vidim, kako jo bodo razvajali. 

torek, 13. september 2011

Za malega Žiga

Na svet je prijokal, da bi od tega prvega joka dalje sijal kot svetla zvezda na širnem nebu in razveseljeval ljudi okoli sebe.
Srečno njemu, starešem in vsem, ki ga imajo radi. Nekoč bo postal velik fant in vso to ljubezen vračal nazaj.
Prijavljam jo na C.R.A.F.T. Challenge, kjer so tema otroci. 
Zadnje čase sem bolj malo tule. Zato pa me lahko več najdete v novi božični delavnici, kjer počasi zbiram palčke malčke, da mi pomagajo s svojimi idejami. I love Christmas je naslov božičnega bloga, kjer bo po že nekaj let utečeni praksi objav kar nekaj (skorajda vsak dan)   - vse tja do samega Božiča. Potem pa bo spet zaprla svoja vrata za nekaj časa. Tudi nagradica bo kakšna tamkaj. Tako bo za ogrevanje septemberska  .......... več o njej bo pisalo na samem blogu.

sobota, 3. september 2011

Barbarino darilo

Ni potrebe dodatno razlagati, pa vseeno ..... spet eno tistih naročil moje hčere tik pred zdajci in na koncu mora biti vse barvno usklajeno in če je škatlica vijolična, se vsede v avto in na lov za vijoličnimi bomboni, svilenim šalom....
Le po kom neki se je vrgel ta otrok?

torek, 30. avgust 2011

Za Thereso

V tem mesecu je prikukala na plano majhna deklica, ki so jo poimenovali Theresa.
Tole je malo večja škatlica kot običajno, saj se je nabral en takšen kupček daril, ki bo poleg spominskega dela nosil tudi denar.
Album, voščilnica z mini albumom in krstna voščilnica....zapakirano v tejle škatlici ..... vse skupaj bo 1.septembra namesto v šolske klopi romalo na pot v Nemčijo.
Škatlico prijavljam na izziv pri Dutch Dare Card  .....   Anything But A Card

četrtek, 25. avgust 2011

Vsega je enkrat konec

..... in tako tudi našega čisto prekratkega dopusta.

Tole je sestavljena slika. Hotela sem vam samo pokazati razkošje prostora, ki je vsako leto popolnoma naše (dopustujemo skupaj s sorodniki in prijatelji). Mogočna obnovljena stavba Duhovnega doma, levo apartma in še nekaj skupnih prostorov, za njim prostor za pikik na odprtem, desno letno gledališče, vinoteka in še nekaj drugih prostorov. V osrčju pa odbojkarsko igrišče na travi.

Povsod nas je bilo dovolj, vsak dan drugje. To okno, ki mi je globoko sedlo v srce, je iz Kostanjevice na Krki, kjer smo med drugim čolnarili, izvajali skoke v vodo, nabirali školjke. Preveč velika in pisana druščina se nas je zbrala, da bi lahko objavljala fotografije.  Bi lahko še kdo pomislil, da smo malo nori. Pa smo le naredili popolni odklop, brez tehnike in vsega.

Počela nisem nič. S seboj sem si nesla nekaj odtiskov in barvice. Na koncu so jih pobarvali otroci na zadnjem pikniku v Otočcu.
Navkljub vsem rekam in bazenom, ki smo jih v teh dneh obiskali ..... zmaga tale naš kotiček na koncu sveta. Nepozaben za vedno in vselej.
Tik pred odhodom so šli na pošto samo tile kompletki(nekaj podobnega njim, ker sem zamešala slike, pa se mi preprosto ne da menjat), namenjeni krstnim konfetom. Ps.: škatlice tule še niso lepljene, ker jih Simona lepi sama. Tule je že lepljena.

Še vedno pa vabljeni k ogledu nove Božične delavnice, kjer včasih kaj naredim za katerega od izzivov, da se ogrejem.