Vsega je enkrat konec

..... in tako tudi našega čisto prekratkega dopusta.

Tole je sestavljena slika. Hotela sem vam samo pokazati razkošje prostora, ki je vsako leto popolnoma naše (dopustujemo skupaj s sorodniki in prijatelji). Mogočna obnovljena stavba Duhovnega doma, levo apartma in še nekaj skupnih prostorov, za njim prostor za pikik na odprtem, desno letno gledališče, vinoteka in še nekaj drugih prostorov. V osrčju pa odbojkarsko igrišče na travi.

Povsod nas je bilo dovolj, vsak dan drugje. To okno, ki mi je globoko sedlo v srce, je iz Kostanjevice na Krki, kjer smo med drugim čolnarili, izvajali skoke v vodo, nabirali školjke. Preveč velika in pisana druščina se nas je zbrala, da bi lahko objavljala fotografije.  Bi lahko še kdo pomislil, da smo malo nori. Pa smo le naredili popolni odklop, brez tehnike in vsega.

Počela nisem nič. S seboj sem si nesla nekaj odtiskov in barvice. Na koncu so jih pobarvali otroci na zadnjem pikniku v Otočcu.

Navkljub vsem rekam in bazenom, ki smo jih v teh dneh obiskali ..... zmaga tale naš kotiček na koncu sveta. Nepozaben za vedno in vselej.
Tik pred odhodom so šli na pošto samo tile kompletki(nekaj podobnega njim, ker sem zamešala slike, pa se mi preprosto ne da menjat), namenjeni krstnim konfetom. Ps.: škatlice tule še niso lepljene, ker jih Simona lepi sama. Tule je že lepljena.

Še vedno pa vabljeni k ogledu nove Božične delavnice, kjer včasih kaj naredim za katerega od izzivov, da se ogrejem.