Zgolj en oktoberski dan

Prav ubijalski so zadnji dnevi. Saj veste tisto, ko je ekaj tranutkov vse tako zelo pozitivno naravnano in usmerjeno, že naslednji hip pa se vse podere in pred nami je le še kup negativnosti, nejevolje, slabih občutkov, preobremenjenosti.....

Šopek voščilnic za 80 let. Naredila sem jih tako, da se lahko številka tudi spremeni, prilagodi. In nikakor ne smem pozabit na sončni žarek v včerajšnjem dnevu, ki je bil (čeprav s soncem obsijan) tako psihično kot fizično težak brez primere (kot vedno kadar je po sredi premagovanje bremen, ki nam jih naloži življenje in jih nismo sposobni več nositi, ne vidimo rešitve ..... in tako je ugasnilo še eno življenje) ... bonbonček, nagradica, ki sem jo prejela od Hali.

Hvala Hali ... vse je čudovito in vsak izdelek posebaj sem občudovala in bila navdušena nad tem, da ne občudujem zgolj slike na tvojem blogu, ampak lahko otipam, povonjam, preslinim......

V živčni vojni včerajšnjega dneva so izpod prstov prišle še tri štruce kruha (v dolgih minutah čakanja in trepetanja sem pač morala nekaj početi).Od leve proti desni: polnozrnata z ovsenimi kosmiči, koruzna za najmanjše in mešana pšenično pirina.

Kaj bo nastalo iz tega kupčka .... pa enkrat v prihodnjih dneh (upam) na I love christmas.