Barbarino darilo

Ni potrebe dodatno razlagati, pa vseeno ..... spet eno tistih naročil moje hčere tik pred zdajci in na koncu mora biti vse barvno usklajeno in če je škatlica vijolična, se vsede v avto in na lov za vijoličnimi bomboni, svilenim šalom....

Le po kom neki se je vrgel ta otrok?

Škatlica je ravno prav velika, da je na dno lahko vtaknila mini album iz kuvert amerikank, preko pa pač tisto, kar je še dodatno nakupila v izbranih barvah. Zgolj zaradi njenega mnenja "o pravičnosti razdeljevanja rojstnodnevnih daril", sem morala izdelati še pripadajoča knjižna kazala.

Tale sličica levo je zgolj samo zato, da vam pokažem še enega od meni ljubih načinov izdelave ozadij. Ne spominjam se več v katerem paketu so bile neke trde pene, ki so služile zgolj zato, da so varovale izdelek v njem. Ampak jaz (ki nič ne zavržem, pač pa vse vestno hranim in kopičim enormne količine takšnih in drugačnih odpadkov) sem nekaj njih razrezala in jih takole kot štempiljko uporabljam za izdelavo ozadij. 

Pravzaprav je bilo za Barbaro samo eno kazalo. Eno še za .... in tretje za .... pa potem ji sine ideja, da ona druga ima pa tudi rojstni dan, samo ni njena prijateljica, pač pa bosta samo slučajno skupaj na tej žurki. Ja, in potem sem morala na hitro še izdelat eno vijolično škatlico. Voščilo pa je napisala na bel karton in ga prilepila na notranji del pokrova, ker za kaj več ni bilo časa.

Ne samo časa. Tudi prostora ne. Obe veliki delovni mizi sta bili namreč okupirani z različnimi materiali in pripomočki, saj je na obisk prišla naša prijateljica iz Irske. Ravno s tem namenom. Da si ogleda vse to, se sama preizkusi v tem in onem.In v delavnici (to je čudo božje!) razen najstarejše hčere vsi moji otroci, Irka, jaz, pa da ne pozabim mačje zverine, ki itak po vseh njemu danim vedenjih, mora biti povsod poleg.

Moj delovni pult pa je bil itak zasut z neko novoletno serijo ali bolje povedano: z prvim letošnjim poizkusom sestavljanja darilnih kompletov. Na trenutke me kar malo "zoprni sram" spreleti, ko naletim na kako pripombo, kako je pa to zgodaj, kako je še poletje in.....

Ampak očitno sem bolj počasne sorte in potrebujem več časa, da vse spravim skupaj. Sem jo včeraj zvečer malo popihala iz delavnice(takšno obsedeno zgoraj opisano stanje je namreč v delavnici vladalo 6 ur) in hladno(kot pač znam, če le hočem) premislila o tem. Pa bi bilo bolje, da tega ne bi počela. Saj sem ugotovila, da mi bo po vsej verjetnosti - časa zmanjkalo. Realno gledano bi se nekako izšlo, če bi bile ideje več ali manj prisotne. Če pa si bodo vzele kakšne krajši (ali bog ne daj! daljši) dopust, potem bo pa že kriza.
Prejšnji teden je iz Nemčije k meni prišel(kar tako, ne po pošti - kot že nekaj let vsakoletna izmenjava ene od božičnih idej in z njimi v Nemčijo se je vrnila tista škatla za Thereso ter moja izvedba božične vrečke) tale božiček (slika je porazna, saj ga je bilo zaradi neprestanega vrtenja, težko ujeti v objektiv). Ga gledam, bi jih imela več, bi jih delala, pa ne vem  -KDAJ. Ko vsaj ne bi bilo toliko peš REZLJANJA! Očitno bom morala poiskati kako bolj IZI varianto.

Nekje v sredini novembra se bodo začele dogajati škatlice. Do nekje prvih dni decembra morajo biti pripravljeni miklavževi kompleti za vse tiste, ki jim je to prvi praznik, največkrat edini ob katerem se obdarujejo. Ker pridno ne pišem in ker je tega veliko, se neprestano ukvarjam v mislih s tem, kaj je bilo v lanskoletnem kompletu, da slučajno ne ponovim kaj podobnega. Tu bo  vmes še prva večja peka za miklavževe pakete (saj morajo nekateri piškoti dobesedno "odležati svoje", da pridobijo na svojem prvotnem okusu). In že bo tu zadnji mesec leta. Takrat bo zgoraj omenjena hči NAVALILA s svojimi idejami in izvedbami božičnih daril.
Pa še Hali in Suzy sta me premamili, da bi se lotila kakega vlaganja, vkuhavanja....  In ravno sedaj, ko sem oddala naprej kakšnih 80 velikih kozarcev za vlaganje, v prepričanju, da tega pa letos ne bom počela. Ampak .... ostali so mi pa še mali kozarci .... hmmm ....

PS: kar malo strahoma sem stisnila gum OBJAVI. Tole je moja 501 objava in nekako sem vedno mislila, da do 500 pač gre, potem pa je vsega konec. A očitno temu ni tako.