Koledar

Enkrat je bil koledar. Pravzaprav je bilo več njih. Ampak med vsemi si je ravno on izboril položaj tistega, ki je preko leta s stene kraljeval prostoru, času, se ponosno razkazoval mimoidočim.

Celo leto je zvesto služil in prešteval dneve, tedne, mesece. Prav vsak mesec je vsakič znova oživel, ko so obrnili list na njem in se je bahal z novo sliko, ki je s svojimi zemeljskimi barvami napolnila prostor.

Ko je bilo leto naokoli, so ga sneli s stene in položili v temen predal. Sprva mu je počitek godil, a že prvo leto mu je postalo dolgčas. Pa se ni nihče zmenil zanj. Neizmerna žalost ga je popadla. Ko je tako ležal že drugo in tretje leto, ga je napadlo depresivno stanje. Prepustil se je usodi, izgubil vsako upanje.

Pa je prišlo četrto leto in ... sprva ga je obsijala svetloba. Zaslepljen je mežikal prestrašeno čakal, kaj se bo dogodilo. Roke so se stegnile k njemu in.....






Tako so koledar in njegove čudovite fotografije čisto predolgo ležale nekje globoko v temi. Vedno sem vedela, da ga bom za nekaj uporabila, mu znova vdahnila življenje in ga postavila na ogled. Le nekako nisem vedela kako naj se ga lotim.

In včeraj je nastal mini albumček s petimi notranjimi vstavki. Pravzaprav gre za enolistni album. Naj povem, da listi koledarja niso ravno najboljše kvalitete, kadar papir zgibamo. Robi se radi hitro "osmukajo". Vendar pa je to za domačo rabo malo manj pomembno.

Sedaj moram samo še izbrati "temo" albuma in primerne fotografije. Mislim da .... hmm... lahko bi bil kar čisto moj .... pet vstavkov, pet dvojnih strani, pet otrok..... Bom še premislila.