Zima

Še vedno je tu, z vsem svojim mrazom, le snežne odeje po nižinah ni. Ob jutrih pokaže svoje zobe, ob lepih sončnih dneh pa nas hoče kar malo zapeljati, da pa ona že ni takšna kot je. Da se prijazno poslavlja in nas prepušča gospodični mični po imenu Pomlad.

Tokrat malce za spremembo album iz belih papirnatih vrečk. Ja, tistih za sendviče. Rjavih, takšnih malo bolj močnih, v katere ti je včasih zelenjavar dal sadje ali zelenjavo, žal ne najdem nikjer.

Ali ste vedeli, da tudi albumi dihajo?
Sploh ti iz vrečk, pa oni iz kuvert.... 
Z točno določenim lepljenjem izdelanih delov skupaj namreč dosežemo, da tudi albumi dihajo. To je nujno, če takšne albume želimo polniti s fotografijami ali čemer koli drugim. Oblika ostaja, le album se lahko širi. Sama izdelava albumov nam tudi pokaže, kako za to ni dobro vsako lepilo. Tako se za te stike za ustvarjanje dihanja uporablja samo dvostranski lepilni trak z veliko lepilno močjo. Jaz uporabljam tega z rdeče prozorno zaščito, saj je eden najmočnejših. Lepila iz raznih mišk, običajna iz ATG-jeve pištole niti pod razno niso dovolj močna.

In ko sem že ravno pri miškah..... Je katera kupila te iz topshopa? Me zanima kako se obnesejo.

Album je narejen iz petih vrečk in vsaka ima v sebi en barvni karton kamor se lahko lepi, piše, riše....pač vsakdo po svoje.
Seveda pa lahko v vrečko dodajamo nove kartone, liste, vstopnice, ali samo fotografije, izrezke.....
Platnice so tokrat iz kar precej debele lepenke, ki sem jo morala kar nekajkrat zarezat, da sem jo sploh prerezala na željeno velikost.
Se pa moram malo pohvalit, da imam že nekaj časa velikooo rezalno podlogo, ki marsikaj  neverjetno poenostavi in predvsem skrajša čas same izdelave. V velikosti 60x90 cm. Takšno sem želela, saj veliko režem papirje in kartone v velikosti 50x70 cm.

Še nekaj lističev je dodanih v notranjosti, drugače pa je album bolj preproste narave.

Nekaj dodatkov, svetlečih noskov, volnene vrvice, belih pikic za preoblikovanje papirjev.....

Vse fotografije pa so zbrane v albumu Zima.