Shranjevalna mapa za fotografije

Morala sem se lotit nekega darila. V mislim sem si zadala, da bom prijateljici naredila nekaj, da bo malo organizirala svoje fotografije, ki jih je neki dan prinesla k meni(da ji bom spravila skupaj album za sinov 18 rojstni dan) kar v vrečki. Potem sem pa premišljevala kaj in kako bi bilo tisto, kar je zanjo primerno.

Za začetek sem izhajala iz tele moje prastare mape, ki je namenjena hrambi mojih odtiskov. Ampak nekaj podobnega temu je že dobila(v modro srebrni barvi), da ima notri shranjene voščilnice, ki jih potem porabi med letom.

Potem pa sem spet nekako obtičala pri kuvertah. Jah me strašno jezijo včasih, ker imam nekaterih res veliko, pa jih gledam in gledam in potem mi vse skupaj presede in jih moram v nekaj spremeniti.Ampak še pred njo sem bila prvo na vrsti jaz. Po naravi sem včasih tudi malo nevoščljivo bitje. Priznam. Zakaj bi ona imela te fotografije urejene tako, kot je pač všeč meni, jaz pa ne?

In sem prvo razrezala eno veliko škatlo (je še čisto surova), zložila kar nekaj tistih največjih kuvert, dodala listke na katere sem pisala kar s svinčnikom, saj se bo ta zadeva spreminjala in jo napolnila s fotografijami in listki, kartami, izrezki.... ki čakajo, da najdejo svoj prostor v enem od albumov. Ko bo čas (hmmm?) bo dobila novo zunanjost in čisto nov pokrov. In ta čas .... takole na kupu posortirano( v predalu zloženo sploh ni izgledalo tako velikoooo) me prej čaka še kar nekaj listov iz albumov ali kar samih albumov.

Šele potem je bila na vrsti ona. Ja, ne drži vedno tisto pravilo: Kovačeva kobila je vedno bosa.
Izbor barve je bil povsem naključen ali po sistemu: zagrabila sem tisti dolg trak fotokartona, ki je bil na vrhu. Dobro, kajti ni ravno oseba, ki bi bila barvno občutljiva.

Če so bile moje kuverte velikanke, sem tule uporabila običajne, tiste s trakom za lepljenje in ravnim robom, ki me tako zelo nervirajo in jih je 1x hčera pomotoma kupila ne vem kakšno število.
Na levi je prostor za njene morebitne zapiske, na desni se pod trakom skriva mapica za dva cd-ja.

Tale fotografija pa samo zaradi neke opazke: ker se skupaj lepljene kuverte odpirajo/položijo lahko tudi takole, sem za lepljenje uporabila dvostranski lepilni trak(uporabili bi lahko tudi preprosto spenjanje s spenjačem). Pri mojih, ki so prav tako lepljene skupaj, pa lahko uporabimo lepilni aplikator, saj stojijo in obremenitev ni velika ter tako ni bojazni pred morebitno popustitvijo lepljenih delov.

Da sama mapa ni po nepotrebnem še višja ali pa tekst v krogih čisto premajhen, sem naštempljala kar številke v kroge in v prvo kuverto dodala spisek teh številk kamor bo lahko zapisala, kaj tam notri je.