Zeleno

Nastajalo je že med vikendom. Sem si vzela nekaj časa, da sem zavrtela novo mašinco. Ojej!!! Kako mi je bilo hudo, ko sem slišala pokanje plošče (seveda ne poči). Kar groza me je bila. In potem tiste drajse, ki jih pusti na lepi, povsem prozorni in gladki plošči od rezanja. Kar na jok mi je šlo.

Sem bila prepričana, da vse kar naredim, naredim narobe, da bom vse skupaj uničila, polomila .....
Potem pa sem na netu videla, da je to povsem normalno. Ni panike! so govorile tiste, katerih video posnetke sem si ogledala. Pa mi je bilo malo lažje.

Torej zgolj malo vikend igranja, spoznavanja... Tu sem popolni laik, popolni začetnik, saj teh stvari nikoli nisem spremljala. Pa tudi vikendi so pri meni delovni (tako sobota kot nedelja) in potem pač letam sem ter tja, kakor nanese. Malo delam drugje, pa priletim domov, kaj namečem v lonce, stroje, pokukam v delavnico in spet letim. V glavi pa tudi ni prostora za kakšne posebne ideje, saj je polna misli o tem, kaj je kje narejeno in kaj še mora bit.

Potem se še rado kaj zalomi in ne pravijo zaman, da se rado dogodi, ko se kaj zalomi, da ima potem hudič mlade. Pa se je kar lomilo. Ponedeljek ... cel dan preč. Je šel v maloro.

Za računalnikom, tiskalnikom, skenerjem. Kar nekaj, kar mi ni ravno pri srcu, ampak....

Izbrala sem serijo papirjev z dodajanjem enobarvnih in moram  priznat, da sem se počutila kar precej izgubljeno. Kar nekako nisem vedela, kako naj te iz "sendviča" vzete koščke papirja porabim. Pa tudi mi ni nič kaj bolj jasno po teh prvih poizkusih.
Ampak saj bo.... nekoč že. Se bom tudi jaz načila in ne bom več tako izgubljala časa s premišljevanjem kam in kako.

 Moram pa povedat, da scor pal je pa "pesmica". Saj so tudi drugi, pa boljši, pa .... Ampak to sploh ni pomembno.

Le malo sem po domače povedano "zabremzala",  ker moram sedaj na novo prilagodit vse mere škatlic, ki sem jih prej starem načinu delanja utorov, delala nekoliko drugače. Verjetno se bo nekaj časa dogajalo, da se bom tu in tam zmotila, saj je to bila moja leta utečena rutina.

Tako. Mašinca spet počiva na polici in čaka, da jaz najdem čas za prijateljevanje z njo.