Velikonočno servetkanje na malo drugačni voščilnici

Velika noč so pri nas predvsem pirhi, kakšen kos sladke dobrote in pa tisti čudoviti spomladanski takšni in drugačni aranžmaji. Kar potegne me, prsti zasrbijo in na plano privlečem različne shranjene dodatke in kombiniram. Sama izdelava pirhov pa je itak že vsa leta v domeni otrok. To je eden izmed obveznih letnih ritualov.
Na tejle slikci so lanski pirhi, ki smo jih nekako razporedili po barvah. Barvne vrvice (papirne) v košaricah, pa so tiste, ki jih občasno uporabljam na voščilnicah.

Dva včerajšnja komentarja:

Sonja pravi ...

Čudoviti čestitki sta, spet nekaj posebnega, polni samo tvojih idej. Od kod le jemlješ?? :)))))

Helena pravi ...

Mene tudi zanima enako kot Sonjo: le kje jemlješ???? :) Vse čestitke se nekaj posebnega, čisto tvojega. Zelo lepe!!!!

Ne vem. To je kar nekje v meni, nekaj kar me sili v to, da živim kot pač živim.

Tako sem bila tudi vzgojena: v večni borbi med očetom, materjo in menoj v drugačnem videnju prostora. To je nekaj kar živi z menoj, lahko bi kar rekla nekakšna deformacija.

Prav tako me k razmišljanju sili tudi pomanjkanje pripomočkov. Moram se prilagajati tistemu, kar imam (skoraj nič proti vam) in to me sili v intenzivnejše razmišljanje. Večina mojih oblik je tako izrezana lepo "peš", ročno, s pomočjo papirni šablon, ki si jih naredim bodisi ročno ali pa na računalnik. Ker nisem ravno zelo organiziran človek, tako marsikatero med njimi tudi iščem in iščem......ampak vse to je spet posledica idej, ki me preganjajo. Toliko jih je v moji glavi in jaz naj iščem pogrešani košček nečesa!?!?! Ne gre.Prav lahko se mi dogodi, da v restavraciji prestavljam krožnike in kozarce, ker jih vidim kot postavitev na voščilnici.
Drugače pa lahko za malo katero idejo rečemo, da je naša. Vse je že več ali manj nekje videno, mi samo še vnašamo svojo lastno noto, lastno interpretacijo.
Tudi tole idejo sem nekje videla in si obljubila, da mora poizkusiti. Ne gre za obliko (teh sem že kar nekaj naredila), pač pa za dodajanje tistih barvnih trakov spodaj.

Videno me je takoj spomnilo na pirhe. Ampak tega je že dolgo nazaj. Ideja je počivala v meni in ko sem videla na polici veliko ozkih in dolgih barvnih trakov, sem se spomnila na to. Oranžni dve sta nastali prvi, bolj živahni in bolj pisani.
Modri pa za njima, da sem se odpočila od kričavosti.
Ti dve imata izdelano tudi ozadje.

Drugače pa so osrednji motivi delani s servietno tehniko in deli na njih potem še obdelani z bleščicami. Kot se za pirhe pač spodobi.
Trakovi so na osnovo dodajani s pomočjo 3d blazinic, tako da zelo lepo odstopajo od voščilnice. Motiv je pa potem dodajan v spodnjem delu z dvostranskim lepilnim trakom in v zgornjem delu s 3d blazinicami.

Mogoče bi lahko naredila še ožje trakove in bi jih tako bilo več. Ampak to bo spet ostala ena izmed idej za drugič in ....lahko bi jih tudi pred dodajanjem na osnovo prepletla, lahko bi med njimi napeljala satenski trak, lahko bi jih okrasila, ali pač potegnila preko celotne višine voščilnice in motiv zamaknila bolj na sredino........lahko bi......
No takšno je moje vsakodnevno življenje.......lahko bi.