No, ko je popustil čar čustvenega naboja, pa je čakal drug boj: z belo puhasto vsebino in lopato. Pri nas sem namreč jaz tisti....dežurni"fizični delavec", kajti vsi ostali prebegnejo sem ter tja po svojih zadolžitvah. In potem se mi pojavijo bolečine v rami in preko celotne desne polovice hrbtišča. Pa je treba kljub vsemu iti dalje.
Ampak dajmo sneg na stran. Danes me čaka nova runda, le še tole spišem.
Spet ena iz piramidne tehnike. Bela osnova in tokrat malo drugačna velikost, ne tista klasična, ki jih delam največ.
Ugotovila sem namreč, da pri "tiskarniških belih odpadkih za osnove voščilnic" vedno ostaja ozek konec papirja(naredim po dve na ostanek), ki ga ponavadi nimam za kaj porabiti (no ja, vsaj pametne ideje nimam). In tako sem se sedaj lotila prepogibanja tako, da iz vsakega konca nastane ena klasična velikost, preostanek pa je ravno pravšnji za voščilnico 14,5x14,5 cm. Pa sem si rekla, da jih bom nekaj poizkušala tako narediti.
Seveda pa je bilo treba med prvim rešit tudi problem kuvert. Se pravi: narediti predlogo in sestaviti kuverte. To me včasih resnično nervira, saj se mi po eni strani delanje kuvert ne zdi prav nič "nekaj ustvarjalnega", po drugi strani mi je vedno žal papirja in konec koncev moram tudi vedno iskati tistega najbolj primernega, kar ob tej velikosti kuverte res ni ravno lahko.
No, kuverte sem potem nekako rešila in bila na svoje lastno presenečenje celo zadovoljna z izborom in obliko. To se ne zgodi prav velikokrat.
Stranska bordura iz papirja in naštancanih rožic, dve okrasno zavezani pentlji. Notranjost sem po robu le rahlo senčila z modro. Dve rožici pa sta se znašli tudi na kuverti v levem spodnjem vogalu, ki sem ga pred tem še rahlo potapkala z modro blazinico.
vse tvoje voščilnice so nekaj posebnega, tale lepotička tudi.
OdgovoriIzbriši