Marec v delavnici (1)

Ponavadi je takole vsako leto  ... tam nekje v pričakovanju pomladi. Ne vem zakaj je tako, a  očitno tako mora biti.

Prvo se pojavi padec ustvarjalne ideologije na celotni črti. Po zatišju pa napad na pospravljanje materialov in nekaj dni težaškega dela. Pred tem sicer samega sebe prepričuješ, da to pa res ni potrebno. Lenobo je namreč potrebno hranit. Pogled na kupe tu in tam utruja, pa iskanje novih idej je brezplodno. Takrat je treba narediti drastičen rez in v trenutku, ko se jaz tega lotim, me nihče na svetu ne bi prepričal, da bo potem bolje. Le zakaj neki? Zaradi nekaj pospravljenih papirjev? To enostavno ni mogoče. Ampak nekje je treba začeti. Verjetno je temu spomladanskemu početju krivo tudi močno hrepenenje po toplejših in bolj prijaznih dneh kot so zimski. Sploh se m i zdi, da je za pojav malce toplejših dni in sončka tipično, da ljudje začnemo razmišljati o odvečni avlaki, balastu, ki nas pritiska k tlom. Ko počasi odlagamo debela zimska oblačila, jih tako mnogo poseže po raznih dietah z mislijo že pri skorajda pravem poletju. No, jaz pa o balastu v delavnici. To je skorajda tako težko kot hujšanje.

Iz delavnice - različni pogledi (2)

Dobro uro sem že pokonci od četrte ure, saj danes še delam(deljeno: dopoldan malo in popoldan spet malo v upanju, da ne bo preveč lilo in me napralo, čeprav nimam daleč in kar še vedno ni nič v primerjavi z jutrišnjim celodnevnim delovnikom) in če ne naredim že sedaj nekaj, potem ne bo nič od nič do konca dneva in nič do ponedeljka, ko bo treba spet začeti ustvarjat. Naredim v delavnici, seveda. Vmes je treba še kosilo skuhat, kako coto oprat, mogoče speči malenkost za večerne obiske ....
Kaj se je v delavnici dogajalo včeraj, lahko vidite v prvi objavi.

Moja delavnica ima štiri centre:

1.  CENTRALNI DEL za večino vseh del kot je sestavljanje, lepljenje, štempljanje......
2. REZALNI DEL (tista včerajšnja arhivska pospravljena miza), kjer režem, snujem ideje na mrežasti podlagi, kopičim papirčke med delom
3. SEDEŽNA MIZA kjer se barva, izdeluje stvari, ki potrebujejo čas in potrpljenje (npr. rožice, angelčke), barva, tu so ali delavnice ali včasih zgolj obiski, tu odlagam stvari, ki se morajo sušiti
4. RAČUNALNIŠKO PISARNIŠKI DEL je tudi nujen, saj poleg ustvarjanja počnem še kaj drugega

Brez panike! .... ni to cel kompleks, pač pa ena sobica, za katero sem neizmerno hvaležna. Ampak še vedno ima štiri centre, velikost gor ali dol.

In tale levo je najpomembnejši, tu se največ dogaja. Ta prvi in drugi center sta narejena tako, da delam stoje, v drugih dveh pa se sedi. Nikjer ni nič novega ali hudo šmensi, večina stare dotrajane stvari, ki ne služijo več svojemu namenu.In pa veliko improvizacije.

Sem ena od tistih, ki mora stvari "videti".Če jih ne vidim, niti ne morem razmišljat in kaj rada tudi na marsikaj pozabim. Stvari moram imeti "na dosegu rok". Tiste seveda, ki vplivajo na ustvarjalno razmišljanje. Ni ravno prijetno na pogled za marsikatere "tuje oči", ampak tako je in tako bo ostalo! Stvari, ki sem jih tekom let nakopičila namreč tudi uporabljam in ne zgolj kopičim. Razen papirja (ki ga kupim tudi impulzivno) ne kupujem ničesar, za kar vem, da bom uporabila samo 1x ali 3x. Niti ne dam veliko na izgled. Tako kovinski lončki za pripomočke niso nič oblečeni ali kako drugače predelani. Desno je zelena škatlica, ki jo prelagam sem ter tja, saj že na mizi ločujem odpadke in ta je namenjena ostankom dvostranskega lepilnega traku in ostale plastike. Poličko za trakove nosijo odrezani konci debelega stiropora, ki so ostali od del pri hiši, črna škatla pod lončki pa je nič več nucna škatla za video kasete z dvema predaloma in v enem aktualne blazinice, v drugem aktualne štampiljke. Tu se vsebina pač spreminja glede na to, kam me razmišljanje in ustvarjanje vodi.
Vrni se čez čas in preveri, če se dogodilo kaj novega v moji objavi.

Iz delavnice - različni pogledi

Brez pardona! -sem rekla, pa me je že po pol ure minilo. Le kaj neki vendar?
Vnesti vsaj malo osnovnega reda, malce pospraviti po delavnici. In če že pospraviti ne, mogoče preložiti, pokukati v notranjost kake zadeve, vtakniti nekaj papirjev nazaj v mape ali škatle....
In tako sem se odločila, da bo šlo kar takole:
Dvodnevna objava iz moje delavnice! Ker potem bom vsaj malo spravila zadeve v red. Bo pa kar vse skupaj ena objava, ki jo bom dopolnjevala. No, dve ... ena za danes in ena za jutri, ker te šare človek niti v parih dneh ne more pospravit.

Nekoč je bil v njih sladoled ..... sedaj pa hranijo vse polno majhnih predmetov: vrvice, male gumijaste in penaste štampiljke, ledene kristale in embosing prahove, otroške štampiljke .....

Tale pogled vam je že poznan. Nerada kaj spreminjam, ker potem pol leta nič ne najdem. Tako da sem samo preložila, malo pokukala skozi prozorno plastiko kaj skriva v notranjosti .....In moti me, da niso parne. Bo treba še tri sladolede zmazat.

v desetih barvnih odtenkih, večje pole, tako mehke, idealne za razna hrbtišča albumov (med drugim)

Preložila sem tudi mehke kosmatene tekstilne papirje, jih nežno pobožala (tako zelo mehki so in prijetni na otip).
Če te zanima dogajanje še naprej, pa se čez čas spet vrni nazaj na blog in prav gotovo bo že kaj novega.

Še "izzivam" samo sebe

Ja, še vedno......



Za danes izgotovljen izdelek za Three Clovers Designs za 3Clovers Thursday Challenge#5, kjer so zanimivo želeli, da se uporabi dva stara papirja, nekaj, kar se nam valja že več kot leto dni. Oh..takšnih majhnih koncev imam veliko, ne samo dva.

No, ampak voščilnica je primerna tudi za Stamp Something, kjer je rečeno takole: "Think Spring".

Metulje sem natisnila in embosirala z zlatim prahom. Ostalo je le še, da jih pobarvam(uporabila sem nekaj vodenih in nekaj gel pisal), počakam da se posuši in izrežem.
Dva stara papirja sem tudi našla. Precej stara in samo za tega z metulji se spominjam, kaj sem delala z njim, drug je bil očitno uporabljen pri enem kolažnem albumu, ker imam več majhnih kosov z različnimi vzorci, ki sodijo skupaj.

Dodala sem sem še nekaj zlatih pikic s 3d učinkom, metulje pa pritrdila s 3d trakom samo po sredini, v trupu.
Da je še bolj pomladna, je v notranjosti še nekaj rožic.

Na Charizma Cardz je ta teden Challenge#11, predloga pa:
Tale je bila zanimiva. Sem jo že naredila, fotografirala......ko pa sem jo hotela prilepit semle, sem ugotovila, da sem pozabila na tekst. Ja, ja. Tako je to, ko ti nekdo zapoveduje kako in kaj mora biti narejeno in nisi sam svoj "gospodar".
Nič, pa sem "Letela" izdelat še napis in ga dodala(s teksti imam vedno težave, predvsem mi je težko izbrati primerne besede). Še dobro, da je bilo tako, da je to dopuščalo....nekje v čisto samotnem desnem spodnjem vogalu.

Mislila sem, da mi bo zneslo z še enim izzivom, pa ni šlo.
Uporabi svoje najljubše barve. Še to sem imela težave. Rada uporabljam veliko barv, veliko možnih barvnih kombinacij. Sem kot veter, ki piha zdaj sem zdaj tja....danes mi je ljubo to, čez nekaj časa nekaj drugega. Malo sem pobrskala po spominu in ugotovila, da sem še vedno velik pristaš modre in bele.

Tako sem naredila samo skupinico takšnih papirjev...modrih in belih. Če mi bo pa tudi voščilnico uspelo narediti, pa ne vem.

En cvet (4) - Samo za tebe

Dobro jutro. Pa se počasi poslavlja februar.

Zgodnja jutra so tako tiha in tako samo moja. Preden se večina sploh začne prebujati iz sladkega spanja, sem jaz na nogah že vsaj dve, če ne tri ure. Danes sem malo pozna z objavo (ponavadi sem prej tule), ker sem morala pripraviti še mizico presenečenja ali pa mizico dobrot, ker ima naš danes rojstni dan.
Takole ga je zjutraj ob prihodu iz spalnice na mali mizici pričakala velika gora njegovih najljubših jedi in pijač, ter nekaj sladkih dobrot v obliki kavnih čokoladnih zrnc in dveh krofov velikanov (115g). Vedno se pritožuje čez vsako darilo, ki ga prejme in tako smo se letos odločili, da bo na mizi samo tisto kar bi on vsak dan, preko vsega dneva.

Za danes tri voščilnice z naslovom Samo za tebe.
Seveda je napis narejen računalniško in je kot rdeča nit skupen vsem trem voščilnicam. Dodajan pa je s 3d trakom. Saj je verjetno opaziti, da 3d trak zelo rada uporabljam, kar včasih pri kakšnih več plastnih piramidnih voščilnicah ni več ravno poceni špas.

Tokrat tudi nov papir (več o mojih papirjih pa bom rekla na koncu bloga).

Osnova je spet bela, preko nje rumeno zamazan papir in na njega ožji del vzorčastega papirja. Osnovni motiv marjetke v kvadratu je podoben tistemu od včeraj, le da je tu še vedno ravnih, fit linij. Tule ga še nisem "redila".
Dodala sem pa še nov motiv marjetke -v krogu. Tu sem malo spremenila ozadje, vendar se še vedno držala barve. Po en cvet pa je delan še dodatno in potem s 3d blazinico dodan na krog.

Vsi trije elementi so lepljeni na modro osnovo in potem s 3d trakovi dodajani na osnovo.
Saj vem.... :) Suzy bo spet rekla, da mučim uboge marjetke, ampak če je temu tako, potem v temle mučenju neizmerno uživam.

Tokrat sem se odločila za rahlo drugačne postavitve.
Čisto preprosto početje v katerem uživam.

Notranjost (prva fotka bloga) je spet malo drugačna kot pri ostalih iz te serije(jap, tudi tu poudarjam drugačnost med njimi).

Še vedno ostajam zgolj pri "golih voščilnicah" te serije. Se pravi.... brez kakšnega dodatnega dekoriranja. Mogoče tudi te pridejo na vrsto. Saj bi se razni dodatki kot gumbi, pentlje, kamenčki, bleščice.......prav podali k motivu in barvni shemi, ki sem jo izbrala.


MOJI PAPIRJI
Sedaj pa k mojim papirjem. Delo, ki ga imam zelo rada. Včasih se mi bolje posrečijo, včasih malo manj, so pa tudi takšni, ki so prava polomija.
Teli so čisto sveže natisnjeni v tem tednu. Sami vzorci sicer niso novi, le natisnjeni papirji. Prvič sem namreč dala v poizkusni tisk moje papirje. Naključno sem jih izbrala 10 in naredila pri tem prvo napako. Pri spreminjanju formata za tisk(tudi to sem delala prvič sama v popolni nevednosti na tem področju), sem sicer v dobri veri, da delam prav, odkljukala tri kljukice, ki bi jih morala pustiti in tako imajo vsi tisti tanki beli rob, ki ga je potrebno potem odstraniti. Sedaj vem....Za drugič :)
Tiskati sem dala na 115g papir, gladek in sijočega videza na pogled. Tisk je seveda veliko boljši, kot pa z domačim tiskalnikom in seveda tudi sama kvaliteta papirja, ki je prav prijeten na otip. Tile na fotografiji so formata A4, naredili pa so mi tudi enega poizkusnega A3 format, na katerega prav tako nimam pripomb.
Cene pa so takšne: 50 centov za A4 format in1€ za A3 format. Drugače bi bila cena malenkost nižja (kakšnih 5 centov na komad), če bi mi tiskali na običajen 80g papir.

Ampak dovolj o tem.
Če bo katera potrebovala kakšen poseben (barvno ali vzorčasto) papir, naj se mi samo javi. Če bom znala, bom naredila. To sploh ni tako zelo velikoooo dela. Takšnega žirafastega sem na primer naredila za Zvezdo, ko nikjer ni dobila papirja, vendar ga potem ni potrebovala(je našla neke mislim da, servetke na to temo) in sem ga uporabila sama. Naredila sem štiri voščilnice s to serijo: prvi dve, drugi dve. Še nekaj papirjev in dodatkov žiraf je tule . Upam, da bo link delal. Bom kasneje preverila.
Kadar želite približno barvano kombiniranje, mi morate poslati po mejlu fotografijo tistega s čimer naj bi se ujemalo, da lahko z mojim "pickerjem" poberem barvo. Naredim in pošljem predlogo, vi pa jo samo natisnete ali tiskate na svoj računalnik in to je to. Meni je popolnoma vseeno, ali se odločite, da bo papir samo vaš, ali pa ga delite javno tudi z drugimi. To je odločitev vsakega posameznika. Jaz samo v izdelavi papirjev uživam.
Če pa katere mogoče želi, da kakšen papir od mojih dam natisnit tudi zanjo, naj prav tako pove, vendar pa je tam cena takšna, kot sem navedla.

Tris rožic in nekaj fimo gumbov

Četrtek danes že prikimava.
Ti dnevi bežijo še hitreje, kot so tisti v januarju.Še malo se obrnem naokoli in že bo tu valentinovo in z njegovim prihodom zimske počitnice, na koncu njih pa še pustno rajanje. Včasih imam občutek, da vse "teče tako zelo hitro", da veliko tega zamudim, gre mimo mene brez da bi imela čas zaznati, spoznati, okusiti, doživeti......

Za danes tris trisa rožic. Kakšno "spekedralo" od stavka. :(

Torej trije cvetovi povezani v celoto.

Bele osnove so prelepljene s papirji. Vzorčasti so moji, temno zelen je tiskarniški odpadek, ki jih grem občasno iskat in potem te ostanke v garaži razdelim na dva kupa in en kup znosim v šolo, za ustvarjanja v podaljšanem bivanju. Materiala ni nikoli dovolj.

Osnovni motiv je obrisan in obrezan s pomočjo kartonske šablone, ki si jih naredim. Tudi potem vsi enobarvni listič pod njim Med seboj so sestavljeni s 3d blazinicami in z njimi tudi dodani na osnovo voščilnice.

Tokrat sem barvala s pasteli.
Niso me navdušile tele voščilnice, mislim v tistem smislu, da bi se mi vtisnile v spomin. Vendar je eno izmed mojih vodil tudi raznolikost.

Zvečer pa, je nastalo še nekaj fimo gumbov. Občudovala sem jih pri Snežinki in premišljevala, kdaj neki bodo meni uspeli takšni lepotci, ki bi bili potem še uporabni.

Nič posebnega, saj sem bila tako zelo brez idej, kot že dolgo ne. A izkoristila sem priložnost, ker si je najmlajša želela narediti nekaj dodatkov za pusta in jih potisnila poleg v pečico.
Zelo pisano, vsakega po nekaj.
Ko so bili skupaj na krožniku, so v svoji pisanosti izgledali prav strašljivo, odbijajoče. Prav nič všečno.

Bomo videli, čas bo pokazal ali bodo služili svojemu namenu ali pa mogoče obležali.

Nabrusimo škarje, že.....

Nabrusimo škarje, že čaka papir,
že novih ustvarjanj napočil je čas!

Saj se spominjat te pesmi?
Nabrusimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas!

Ampak šalo na stran. Nisem ravno brusila škarij. Jih pa vsake toliko časa malo sčistim z brusilnim kamnom. Na njih se naberejo razno razni ostanki, ki počasi začnejo motit pri rezanju.

Se je pa pred brušenjem/čiščenjem dogajalo še marsikaj.
Končno, ampak res končno, sem za silo pospravila mojo šaro. V to sem bila pravzaprav prisiljena in to še zdaleč ni delo, ki ga imam rada in bi ga dodala na seznam mojih želja.
V dar sem dobila še dve majhni omari in tako sem morala malo spremeniti postavitev, da sem vse nekako stlačila v prostor, da še vedno ostaja kotiček za otroke in druge, ki pridejo v delavnico ali ustvarjat ali pa zgolj klepetat.
Sicer sedaj ta kotiček ni več v mojem vidnem polju, kar mi ni čisto všeč. Čeprav pa (po drugi strani) je sedaj razporeditev takšna, da veliko težje jemljejo razne materiale, brez da bi jaz videla.
Kot ponavadi: V vsaki dobri stvari je nekaj slabega in v vsaki slabi nekaj dobrega.
Tekom let se je te "moje šare" nabralo toliko, da mi sem ter tja kakšen osebek namigne, da sem hujša kot cigani. Ampak mi po domače povedano "prav nič ni mar".
Ti osebki očitno še niso slišali za hrčke in hrčkanje in deželo, ki se imenuje Hrčkarija.
Takole nekako izgleda del, kjer so barvni papirji, lepilni trakovi in v škatlicah razne drobnarije.

Nekje tu se še skrivajo šablone za Shape, velika akrilna plošča za štempiljke, spodaj levo pa lučka in ob njen moja podloga za luknjanje ali pa okraševanje s pisali, kadar gre za drobne detaile.

Moja prilagojena miza (sestavljena skupaj iz enih ostankov /kar moje delo je in potem pokrita z debelimi dilami, ki jih na vsake tolika časa preoblečem s papirjem), ki je prilagojena tudi v višino, saj vse delo opravljam stoje, ker me drugače preveč hitro izdajo kolki.
Tule izgleda še nekako očem prijazna, ker drugače je na njej toliko šare, da se po vsej verjetnosti znajdem zgolj samo jaz in v vsej tisti šari točno vem, če mi je kdo premaknil en sam papirček.
Giljotina je zadeva, ki jo bolj malo uporabljam. Očitno je nisem vajen ali kaj jaz vem kaj. Nisva ravno na TI z njo. Saj kar nekaj nareže, vendar priznam, da mi je veliko ljubša rezalna podloga in ravnilo, v katerem je nožek za rezanje.
Tik ob predalih se vidi nekaj rjavega. To je prostor za rezanje z olfa nožem. Tam se nareže kar nekaj 3d trakov. Ker je les izjemno gladek, se odrezano zlahka odstrani s površine in uporabi pri delu.




Tole
pa so
malo
detaili
šare
v
omari.


Lahko sem samo hvaležna za prostor, ki ga imam. Pa naj bo pospravljen ali ne!
Pozabila sem slikati še moj priljubljen stol. Kar tisti zložljiv za kampiranje, z stranskim vstavkom za steklenico ali konzervo. Je kar zelo zaseden element. Pridem na vrsto za sedenje, kadar preženem našega mačka.
Evo lenobe lene...........zleknjene čez ves stol. Tule ima revno eno takšne lahkotne raztezovalne vaje.
In kot sem že na začetku omenila: kar nekaj časa bom potrebovala, da se navadim nove razporeditve, reda (sem že premišljevala, da bi danes kar malo razmetala, da bi bilo počutje boljše). Ampak proti večeru imam še eno delo s stricem (digitalni foto albumi) , pa naj do takrat ostane tako kot je -za silo pospravljeno.Ena izmed fotografij za zgoraj omenjeni album. Res nimam pravega veselja, pa niti potrebnega znanja ne, obdelovati fotografije stare tudi blizu 100 let.

Mi je ta isti stric nekaj dni nazaj kar malo dvignil pritisk. Ko je prišel, nisem bila takoj tukaj in tu, nisem bila v kuhinji ali kje blizu nje. In ko je spraševal otroke "Ja kje je pa mami?", sem se mu iz zgornjega nadstropja oglasila rekoč, da sem na počitnicah.

Malora!!!
Je rekel: Ja, saj ti si pa vseskozi na počitnicah."
Saj je potem pojasnil, da se je šalil, ampak pritisk mi je pa vseeno zrastel(občutim to hitro, ker imam drugače izjemno nizkega). Edini dan v dnevu, ko si vzamem kakšnih 20 minut počitka, je čas kosila. Da v miru pojem, kot pač ostali kulturni ljudje.
Saj so tudi dnevi, ko te napade in s svojimi kremplji zgrabi "gospa lenoba". In ne redko. Pač so takšni dnevi. Ko pač že nekaj počneš, samo da ni treba delati tistega, kar bi moral ali bi bilo pametno.
Moj včerajšnji delavnik je bil dolg natanko 15 ur. Začel se je ob 5 ih zjutraj in končal zvečer ob osmih. Naš je imel popoldansko večerne obiske, ki me niso potrebovali ob sebi. Mlajše dva sta tudi imela obiske sošolca in bratranca. Tako je bil dan praktično moj na ta način, da se ni bilo potrebo z nikomer ukvarjati. In sem delala in delala....roke so se mi tako izsušile, da sem jih lahko mazala samo še z naravnim vazelinom, da ni peklo in skelelo. Na vsake toliko časa sem počila, kar pomeni, da sem prišla za računalnik na "čik pavzo". Ob osmih sem skupaj v družbi svaka še pol ure počakala, da so odšli obiski in se pridružila s prigrizkom otrokom, ki so gledali Gospodar prstanov.
Pa je minil še en dan. Naporen, ampak to je pomenilo, sem danes spala celo do 5 ure zjutraj.

Takšna, malo zbegana sobota

...se je dogajala danes.
Vsaj meni. Dobila sem nekakšen napad lenobe, ki se ga prav nič nisem branila. To se je začelo že dopoldan in po kosilu (svaljki s porovo smetanovo omako) mi je bilo čisto vseeno, kaj se dogaja okoli mene. Bilo bi lepo, če bi lahko tako ostalo. Pa ......
Obiski, pa drugi obiski in sedaj tretji obiski, ki ravno bučno komentirajo dogajanje med rokometno tekmo, ki je bila na sporedu. Kakšen mir je bil!
Pa vseeno. Še vedno po malem pospravljam mojo šaro in našla sem že bog si ga vedi kdaj izrezan motiv za 3d tehniko. Pa sem ga kar uporabila in nastala je tale voščilnica.
Žal ne vem več od katere iz coc-a je predloga(ko bom imela čas in voljo, bom malo prebrskala), vsekakor pa je čudovita. Temne zelene dele in črne črte sem posula z srebrnim mioks prahom. Bleščeč videz je res bleščeč. Dodala sem samo še štiri kotne nalepke, tudi že davno kupljene v Artu, ko so bili še na stari lokaciji.
Pa kakšen papirček sem obljubila, za valentinovo, namreč
Tukaj ena , ostale pa bom dodala v album in v slide bar.

Še čisto svež, pa pa tako razgiban

JANUAR namreč. Če se bo po tem dnevu leto poznalo, potem bo pestro, zanimivo, razgibano...

MOJI PAPIRJI

Zgodaj zjutraj, v prijetni tišini, ko v hiši še vse spi in se starejši ponočnjaki še niso vrnili iz silvestrovanja, ob prijetni glasbi in omamno dišeči kavi, sem se lotila prvih letošnjih papirjev. Tiskanih ozadij. Za jutranje razgibavanje pa sem pred tem po mapah pospravila večji del novoletnih ostankov, ki bodo čakali naslednjih praznikov, ali pa jih mogoče že kdaj prej spet potegnem na plano, če me spopade kakšna pametna ideja, ki mi ne bo dala miru.

Papirje največkrat izdelujem na tri različne načine:

1. Prazen list papirja
2. Osnova sličica ali še večkrat fotografija
3. Osnova en od zastonjkarskih papirjev, sličic preprog in podobno

Največkrat to delam sproti in se pač takrat poslužim zgolj enega samega postopka, tokrat pa sem ubrala kar vse tri, saj sem se nekako lotila dela na zalogo. Takšna zaloga pride prav za hude čase, za rojevanje novih idej ali pač po sistemu...Čez sedem let vse prav pride.
V tem oblikovanju neizmerno uživam. Za delo uporabljam dva različna računalniška programa, ki ju med seboj dopolnjujem tako, da dobljeno v enem prenašam v drugega in nadgrajujem. Delo ni težko, le včasih malček zamudno (odvisno od vzorca) in predvsem zahteva kanček potrpežljivosti in iskanja tistega, kar mi odgovarja.Tole je moje poigravanje s praznim listom papirja. Risanje črt za osnovo in potem dodajanje lističev (list v skrajnem desnem robu). Iz tega osnovnega lista se potem začnejo "dogajati" ostali listi. V tem primeru jih je nastalo vsega skupaj štiri, saj me je zelena barva že rahlo "bodla", sploh po dveh zadnjih zelenih voščilnicah.

Tule je bila za osnovo sličica, fotografija (tokrat ne moja) nekega darila.

Sličica je obrezana in dodan okrasni okvir, ker sem tule naredila tudi predlogo za piramidno tehniko. In potem so se iz te osnovne sličice razvijali zgornji papirji.

Tokrat je nastalo pet različnih ozadij, poleg predloge za piramidno pa še okrasni napisi in pa dve različno veliki borduri.

Kot zadnje pa še predelava enega od zastonjkarskih papirjev.

Tele male rožice sem imela že dolgo shranjene. Kot prvo, največkrat že osnovno sliko malo spremenim. In potem samo še z obema računalniškima programoma izdelujem nova ozadja. Pri rožicah sem izbrala manjši format, nekako A5.

Drugače večino papirjev vedno oblikujem na podlagi A4 in je takšna tudi končna velikost. Seveda z nekaj praznega roba povsod naokoli.

Več prikazov manjših serij, ki so nastajale včeraj, pa si lahko ogledate v albumu Materiali .
Nekaj papirjev bom v prihodnjih dneh pripravila tudi za vse splošno uporabo za vse tiste, ki jim bodo mogoče prišli kaj prav.

BARVANJA

Za sprostitev sem se lotila tudi barvanja motiva z različnimi barvami. Še ena izmed stvari, ki me pomirja, vendar pa žal zahteva kar nekaj sedanja, to pa je tisto, kar mi trenutno ne odgovarja, saj imam delavnico prilagojeno tako, da večino dela opravljam stoje prav zaradi neljubega sedenja, ki ga je že za računalnikom čisto dovolj.
Največkrat to počnemo skupaj z otroci. Vsakdo pač barva svoje, da je nekako bolj zanimivo in si med seboj tudi velikokrat delimo takšne in drugačne izkušnje.
Tako npr. v tem primeru nikoli ne bi uporabila vijolično rdeče kombinacije, če tega ne bi videla prej moji najmlajši, ki si je drzno to dovolila.
Desno zgoraj sem za barvanje uporabila krede. Malo zamudno pri barvanju manjših stvari, pa vendar zelo prijeten pripomoček za barvanje. Vse barvanje je tudi prevlečeno z špiritom brez vonja. Desno spodaj je barvano z akvarelnimi barvicami. Pri samem barvanju imam vedno občutek, da bo nastal nekakšen zmazek, a ko se zadeva začne sušiti, je barvano prav prijetno na oko.
Levo zgoraj je barvano s hčerinimi akvarelnimi barvicami(od naše devetletnice). So veliko trše kot moje in tako zahtevajo nekoliko več trde volje za učinek, ki ga želiš. Ima pa v svoji zbirki veliko bolj obsežen barvni repertuar kot jaz pri akvarelih. Levo spodaj je barvano s pastelnimi barvicami. Te imam nekako najraje in pridejo zelo prav, kadar nekaj potrebujem res zelo na hitro.
Ker je šlo zgolj za demonstracijo barvanja, sem tudi za bele dele uporabila zgolj samo pripadajoče barve in nič drugega. Tako pri kredi ozadje belih delov pride veliko bolj zabrisano , tudi oči na glavi niso izrazite, ker jih nisem poudarjala z ničemer drugim.

Popoldan so se v mojo delavnico naselili študentje in v njej vztrajali do 2h zjutraj. Na začetku sem sicer naivno mislila, da bodo veliko prej obupali(za njimi je bila neprespana noč, upadli so dobesedno iz žurke). Pa......
Na moji ovalni mizi za barvanje so ostali še vsi pripomočki, veliko mojih še nepobarvanih sličic in od najmlajše. Lotili so se barvanja punčk, fantkov, rožic, srčkov......Pa saj ne morem verjet! In med njimi celo štiri "gorile" velike tam kakšen centimeter manj kot dva metra in tako velikimi podplati, da lahko njihove čevlje uporabljaš namesto čolna(s št. tudi preko 50). Pogled je bil res smešen in ker za vse ni bilo dovolj prostora za mizo(le za 4 naenkrat), so se malo menjavali.
Okoli 1h zjutraj sem zaspala. Zjutraj me je bilo kar strah stopit v delavnico, ker nisem vedela, kakšno so pustili za seboj. Pa so bili pridni: pospravili, sortirali vse barvice tja kamor sodijo, jih nekaj celo ošilili, zaprli slikarski špirit in očistili čopiče. Hvala bogu! Le še vse polno stopinj na spodnjem hodniku je govorilo o tem, da je tu stopicalo veliko velikih nog.

VOŠČILNICA

Še pred njihovim napadom pa je nastala tale voščilnica. Nič posebnega, nekakšno pospravljanje ostankov, ki sem jih našla v škatli na moji mizi in spravila v celoto. Drugače bi se tam valjali še bog si ga vedi koliko časa.

Torej.....pri meni je bil kar pester prvi dan tega novega leta, ki je pred nami.