Shranjevalne mape za spomine

Tole delo (naročilo) si bom zapomnila za dolga ali pa kar verjetno -za vselej.

Več kot polovica vseh mojih naročil je za popolnoma tuje ljudi. Največkrat preko pošte, včasih pa kar telefonsko, kot tole danes omenjeno. Saj je oboje nekako enako. Tu je bil problem v tem, da niti naročnica ni točno vedela kaj želi in pa da ...... da je po najinem popoldanskem pogovoru morala iti drugi dan -rodit, naročeno pa potrebovala takoj ko se vrne "iz RIma", da bo dokončala. Res čisto posebno naročilo.Tudi s posebno dostavo, da ni potovalo z običajno pošto.  
No, sedaj je vse to že mimo, izdelki(namenjeni za darilo)pa pri naročnici. In seveda srečno družinici in predvsem mali novi članici.
Čisto na kratko kako so nastajale mape, pa v tem prispevku Zbirna mapa. Prav tako se na tem  blogu lahko naročite na moje  Mesečne novičke, s katerimi sem nekako štartala v prejšnjem mesecu ali pa zgolj pogledate katerega od drugih prispevkov.
Sedaj grem pa povsem neustvarjalno ležat in zganjat lenobo, kajti danes je tašna norišnica na vseh področjih, da se človek ne more odločit kaj in kje bi počel.

Prebujanje - foto album

Včasih, ko ponoči ne moram spati, si kot večina nas ogledam tudi kakšen video. In tako se srečam z raznimi izpeljavami v zlaganju papirja za albume.

Nekatere me pritegnejo, spet druge pustijo povsem hladne. Tole današnje je eno od tistih, ki mi je "zvenelo" nekako poznano, domače.
Vem da je nekje (v eni škatli ali predalu), ko sem na tak način zlagala  tiste poceni enostranske liste iz Hobby Art-a. Ampak predno sem to zadevo našla, sem se raje lotila na novo. Saj vem kako je s tem iskanjem: ko nekaj iščeš - za  boga ne najdeš. Ko pa ne potrebuješ, da te takšne stvari begajo, ti je vse na doseg rok in eprestano nekje v območju pogleda.

In vem, da sem tisto "pogrešano zlaganje" zastavila tako, da sem ga med seboj lepila(kar je pri mojih albumih še vedno najbolj pogosto). Tokrat sem uporabila špiralno vezavo, saj sem želela v notranjost dodajati 3d cvetove.

In v notranjosti so zgolj trije zloženi listi.Pa vendar je v albumu prostora za 13 manjših fotografij, šest večjih in še šest večjih na notranjih vstavkih.

Kljub vsem zapletom, mi je končna podoba všečna.

Portfolio

Uhhh ... tole pa je bil zalogaj, ki sem ga izpeljala tako, da sme rahlo zadrževala dih, da se ne bi kje slučajno kaj zalomilo.

Pravzaprav nič posebnega, a za te obširne vezave človek resnično potrebuje mir, tišino, biti zgolj sam s seboj, da se kje kaj ne zalomi.

Dva velika pokončna stranska žepa na notranji strani platnic,štirje prečni še v notranjosti

Skupaj vezanih preko 100 listov, ki čakajo na to, da jih nekdo opremi s tekstom, risbicami, fotografijami....
V notranjosti je pravzaprav zgolj ene 15 praznih listov, drugače na vseh nekaj piše, na začetku koledarji .... skratka nekaj računalniškega oblikovanja, tiskanja po obrokih ..... Štempiljke tokrat le na notranjih prečnih žepih. In kot zanimivost: uporabila sem male štampiljke različnih likov otrok, ki sem jih kupila pred skoraj 10imi leti za zabavo otrokom na oddelku z igračami. Pri svojem delu pa sem jih uporabila zgolj na kakšnih treh voščilnicah in dveh albumih.

Nov koledarček

Zadnje čase resnično uživam v delu takšnih in drugačnih dnevnikov, koledarjev, čečkalnikov... Se pač prepustim toku, da me nosi.

Malo tudi zaradi tega, ker sem sama potrebovala novega, potem se je še hčera "prislinila" za svojega.

Današnji ima sila preprosto notranjost. Nekaj listov na začetku, nekaj na koncu(praznih in potiskanih, barvnih, vzorčastih), vmes pa natisnjeni listi za vsak mesec, ki sem jih združevala v zaporedju: barvni list in na njem krog, natisnjen mesečni koledarček, prazen umazano bel list, ki je nevsiljivo poštempljan z različnimi motivi.
Še dva večja žepa spredaj in zadaj na platnicah, zadaj lepljen trak, ki se zaveže na prvi strani.

Nekaj pogledov v samo notranjost. Odtisi na umazano belih listih(izjema so prvi štirje listi) so tako diskretni, da se na fotografijah komajda vidijo.

Rožice na platnici so preprosto "sploščene", da ne ovirajo preveč rokovanje s koledarjem.

Nosijo pa ti koledarji/dnevniki s seboj nekaj obrobnih zgodb.
Ko sem enega med njimi pokazala moji po starosti drugi hčeri, je vprašala: "Za koga pa je?". "Za nikogar, kar tako", sem ji odvrnila. In je bila mnenja, da je čisto prelep, da bi ga lahko sploh kdo imel. Če se točno izrazim, je uporabila tudi stavek ..... da ga nihče ni vreden. Pa je takoj naslednji dan ravno tega želela njena najboljša prijateljica in od tega ni odstopila. Najmlajša hči pa je s svojim hodila v šolo. Njena sošolka je pred kakšnimi dvemi meseci dobila v dar moj narejen blok. Prazen. In sedaj ga je spremenila v dnevnik/kracalnik.

Od nekdaj so mi všeč ti koledarji, ki niso samo koledarji. Ki me ne omejujejo točno na to leto. Že zelo zgodaj (mislim da tam nekje  konec osnovne šole) sem si začela delati svoje lastne, saj sem vedno imela občutek, da mi drugi nekako niso "pisani na kožo". Seveda so ti, ki jih delam sedaj, povsem drugačni od onih pred leti. Tudi jaz sem bila drugačna. Takrat mi je bil všeč red, do milimetra natančen razmik med črtami, če se kaj list pomečkal ali umazal, ga preprosto nisem več mogla uporabljati. Danes pa ..... povsem drugače. Na kratko: bolj me privlači nered. In umazani in pomečakni listi so vsakdanjik.

Dokončano!!!

Se spomnite objave Sreča v nesreči?

Takrat sem negodovala nad napačno narejenimi platnicami za knjigo in potem vse skupaj postavila na stranski tir. Ampak so stvari, ki te morijo, ne dajo miru dokler .... se pač zadeve ne lotiš in nekako dokončaš.Pa še ležalo je to povsod naokoli in mi jemalo prostor.

Ker sem imela že nekaj listov narezanih, sem bila v dilemi, ali naj naredim nove platnice, ali naj se lotim rezanja novih listov. Itak bo potrebno naredit oboje.

Ampak kaj prvo?

Potem sem se kar odločila za nove liste, saj imam tako veliko lažji pregled nad zalogo le teh. Pa še nekaj je prevagalo na jezičku tehtnice ..... sicer so listi vezani s špiralo, ampak vse to je potem skupno vkomponirano v kartonsko oblečene platnice (na zadnji notranji strani imajo zavihek v imitaciji usnja , kot tudi hrbtišče). In kako bom to zadevo izpeljala in kako bo na koncu izgledalo .... to je pa bil en VELIK VPRAŠAJ.

Takole samo en hiter pogled nekam v sredino, naključno izbrano.

Skupaj zbranih nekaj pogledov v notranjost.V notranjosti je namreč 40 listov in dodatno dva nižja transparentna (prvi v drugi vrsti, zeleni listi). Znotraj na platnici je žep za shranjevanje, tisti na zadnji strani pa je lepljen samo zgoraj in spodaj ter nameščen na sredino platnice, ne po samem robu.

In JA!!! .... tista strašno strašna vezava je uspela. Upam samo, da ne bo tako kot pri krofih. Prvič, drugič, tretjič so mi uspeli pravi lepotci, potem pa se je nekaj časa vse "podrekalo". Pa ravno sem že mislila, kako ti krofi niso noben bav bav.

Sreča v nesreči

Uhhh!!! ... tudi meni se kdaj zgodi SREČA V NESREČI.

Lotila sem se novega zvezka za mene, pa(naredila sem platnico in ravno začela z rezanjem notranjih listov .....

Naš najmanjši škrat pride z vprašanji kaj delaš, kaj bo to in podobno. Po kratki razlagi z moje strani, se seveda odloči, da bi ona to tudi imela. In ker je neučakanost neizmerljiva, se lotim njene. Tako na hitro za poizkušnjo.
In še sreča!
Ko sem njeno sestavila skupaj, sem ugotovila, da sem naredila mojo platnico preozko. Uhhh!!! Moram prizat, da se mi je odvalil kamen od srca. Sicer ne bi bilo večje  panike, ampak samo novo delo.

Tale je Anina. Moja pa je trenutno kar malček postavljena na stranski tir.

Pa še dve teme, ki jih je že izdelala do danes.

OH JA!!! ... Fant je.

Najti naslov tej objavi, je bil pravi mali podvig.

Na koncu je obevljal ta:
OH JA!!!! ..... Fant je.

Tole je bilo delano tako brez vsakega plana. Še to na samem začetku nisem vedela ali bo za deklico ali dečka. Ampak to se je že hitro pokazalo, me potegnilo v fantovske vode in posrkalo.

Nekaj utrinkov iz notrajosti.
Več fotografij pa v albumu.

Zvezek, blok, koledar... skratka:Kracalnik

Včeraj mi je ena znanka rekla, da sem hiperaktivna. Mogoče res. Vendar smo pri izdelkih. To leto se ni začelo najbolj bleščeče(pa čeprav je kazalo dobro), z rimo povedano: "duševno boleče". In kot je mnogim znano, je ustvarjanje nekakšna terapija za takšna obdobja.

Za danes zvezek, knjiga, koledar ..... kaj vem kako naj mu rečem. Opomnik, čečkalnik...

Te papirje sem prejla v dar in tako so me morili, ker nisem vedela zakaj neki naj jih porabim.

Potem sem se spomnila na takšnole izvedbo. Prazni papirji, vzorčasti papirji, nekaj poštempljanih, natisnjenih 12 listov za vsak mesec. Pač nekakšna mešanica. Na prvi strani in notranjistrani platnice sem naredila še velika žepka in v enega vtaknila "krackalnik", ki je pravzaprav: na polovico prepognjeni listi, narejene štiri luknjice z špico in narahlo povezano z vrvico.

Velik pa je 21x19,5 cm.
Brez kakršnih koli lepljen v notranjosti. Saj sem želela, da se vanj lepo piše, riše, čečka, lahko tudi nalepi kakšna fotografija, pobarva štempljane motive..... "prosto po Prešernu" -pravim jaz. 

Metulji in amerikanke

Ja, tiste kuverte so res globoko pokukale v moje trenutno življenje in tako je nastal še en izdelek.

Sestavljanje amerikank v končno podobo, črno in belo kombinirano z barvami.
Ps: notranji roza in zeleni listi imajo preliv od svetle proti temni.

Takega načina zlaganja in sestavljanja ter lepljenja kuvert sem se prvič lotila pred kakšnimi dvemi leti. Vendar je teh šest kuvert ostalo v škatli z imenom "kuvertni albumi" , ker nekako nisem vedela, kako naj se jih lotim.

In ne vem kaj točno se dogodi, da človek kar naenkrat ve, kaj bi z njimi naredil, kako jih dokončal, sestavil skupaj v zaključeno celoto.

V tej mapi je tako skupaj sestavljenih 15 kuvert amerikank, po tri na en list, končno pet notranjih listov. Toliko sem namreč še imela različnih barvnih papirjev z metulji, ki so ostali od škatlic(majhne fotografije v sredini vodoravno). Fotografije v navpični vrsti pa prikazujejo nekaj notranjih vstavkov, saj ima vsak od petih listov pet žepkov za shranjevanje. 

Tudi na platnice sem dodala metulje.Podlaga za njih je narejena čisto "po gorenjsko". Pri rezanju metuljčkastih papirjev so ostali nekaj manj kot centimeter široki trakovi. Pa sem jih nalepila na podlago in potem izrezala tri kvadratke, kjer sedaj domujejo trije metulji.

Album tete Francke

 Najprej en prav lep pozdrav in   S - R - E - Č - N - O   vsem skupaj. Novega leta prvi dan se danes piše in prav nič ne dvomim, da se bomo vsi skupaj potrudili po svojih najboljših močeh, da ....... ga bomo naredili takšnega, da nam bo "prav".

Lahko bi rekla (prav gotovo ne prvič), da se ponovno vračam na "kraj zločina". Albumi so namreč še vedno moja največja strast. Tale današnji je romal k eni prijazni, pozitivni osebi, ki jo tudi sama imenujem teta Francka, pa čeprav ni moja teta, iti z menoj v sorodu.

Naj ji bo lep spomin na obisk pri sinu, ki živi v tujini.