Roza in bela za deklico

Klasična barvna kombinacija za deklico. Ta mi je kot prva "padla" v glavo in potem tudi obveljala.

Čeprav dno škatlice na fotografiji deluje "močno", je v resnici svetlejši. Nekakšna postarana roza barva.

Tokrat tole za:

UnstampaBelles Challenges

Škatlice so velike 8x8x8 cm in namenjene za konfete.

Pri belih delih sem uporabila kar bel samolepilni papir in ga nalepila na pokrove.

Medaljoni na voščilnici

Praznovala je A. in tole je voščilnica zanjo.

Po dolgem času sem se spet odločila za te prikupne medaljone.

V notranjosti tekst (zabrisan) in levo žep za denar.

Vse skupaj spravljeno v pripadajoči škatlici.

Do 17,.maja imate še vedno čas za prijavo na Sladkanje brez kalorij. 
Prav tako se lahko prijavite pri Moi, ki obeležuje 500 to objavo.
In tudi Metuljčica ima nekaj za vas.

Preskok iz modro belih tonov na roza odtenke

Malček sem morala prekiniti z modro in belo. Idej sicer še zdaleč ni zmanjkalo, pa vendar ena ta ista barva lahko postane kar malo utrujajoča.
Sicer me je nekam omamno gledala rumena, pa sem jo odložila, ko sem se spomnila, da sem že zadnjič nekaj hotela poizkušati, pa se je zalomilo pri izvedbi, ne pri ideji.

Tako me je odpeljalo v ROZA vode.
In čisto prav je tako, saj sem ugotovila, da so vsi roza izdelki (razen posamičnih voščilnic) izginili, izpuhteli neznano kam. 

 

Saj sem jo kombinirala tudi z drugimi barvami, osnovna nit pa je vendarle rozika tako ali drugače. 

 

Tokrat sem se lotila albuma (na koncu sta nastala dva) iz kavnih filtrov, ki si jih je pred nekaj leti kupila starejša hčera in se nekaj afnala s kavo kuhano na takšen način. Njena vnema je popustila po kakšnih treh mesecih, filtri pa so obležali. In tako je mami spet pristala pri reciklaži. Sicer filtri niso rabljeni, so pa bili pozabljeni od ljudi in od  boga.
Po štiri sem uporabila pri vsakem albumu.
Te albume sem že večkrat občudovala na spletu in s tema prvima (mislim da bo nastal še kakšen) sem kar zadovoljna, čeprav sta daleč od videnega. Pr enem sem poizkusila z vezavo s pomočjo obročkov, drugega sem zašila s prejico. Da človek dobi občutek.

Notranji listi 1 Notranji listi 2

Če bi se kdo spraševal, zakaj spet rožice (uporabila sem jih tudi kot pripomoček za izvlečenje notranjih kartončkov), je razlaga čisto preprosta: to je edina tako velika štanca, ki jo premorem. Prav tako pa nisem ponosna lastnica nobenega drugega rezalnega pripomočka in tako sem kot kameleon...se prilagodim. In z rožicami je to prilagajanje po liniji najmanjšega odpora.

 

Prvi album z nekaj bleščic na ročno izrezanih črkah in metuljčkih .

 

Drugi album, ki sem ga šivala in z nitko in šivanko v roki dodala še nekaj perlic. 

V čakanju sladkih pralin

Hčera je obdarovala svoje najzvestejše prijateljice.

Saj veste....tiste prijateljice, s katerimi govoriš dve uri po telefonu in v teh dveh uraš pretežno govoriš ti, drugi pa poslušajo. Noro!!! Kupila je raznobarvne čokoladne praline in takole sem se z barvami prilagodila barvi ovojnih papirčkov. Želela je prozorne škatlice, da se bonboni vidijo.Pa jih je dobila, čeprav me je spet razjezila s tistim njenim klasičnim...Tik pred zdajci, v zadnji sekundi, ko prijateljica že prihaja po stopnicah, jaz pa šele dobim naročilo.

Ste za modni dodatek?

Zakaj pa ne.

Tokrat modni dodatek torbica, vendar pa iz papirja. In seveda ne gre za pravi modni dodatek, pač pa eden izmed načinov, kako podariti voščilnico.

Vsaka torbica namreč v sebi nosi tudi voščilnico. Tam je prostora še za kakšno malenkost: Bombone, nakit, čokolado, svileno rutko ali šal, mogoče priljubljene sličice, ki jih deklice zbirajo za v razne albume, lahko tudi denar.

Naredila sem pet različnih modelov.
Nekoga pritegne pisano barvito, spet drugega preprosto črno, elegantno.


Sama izdelava zahteva kar nekaj natančnosti in potrpežljivosti, ni pa seveda tako zelo zakomplicirana kot izgleda. Ob teh torbicah se spet pojavlja problem izbere papirja, ki ga je v Sloveniji težko dobiti.
Okvir torbice je sestavljen iz štirih delov: večjega (zadnji in sprednji del -v stranskih vogalih pride rahlo zapognjen), dveh stranskih delov in pa ročaja.

Oblačila zanjo

Tole pa je bil resnično zanimiv izziv.

Predlogo za kopalke sem pobrala nekje na internetu in se potem lotila oblikovanja. Ker se mi "smili" vsak papir, sem računalniško naredila predlogo tako, da praktično ni tiskanih vzorčastih ostankov.

Voščilnica, katere že sama oblika je dovolj zgovorna, dopušča še veliko poigravanj z raznimi dodatki v obliki verižic, okrasnih robov, spremembe pri naramnicah in podobno.

Delana je lahko v enem kosu, se pravi, da je dvostranska: na eni strani zgornji del, na drugi strani spodnji del. Lahko podarimo en sam kos (zadnja stran prazna), ali pa dva kosa skupaj.


Druga zgodba pa os tele jakne. Predlogo sem kar dolgo sestavljala skupaj. Potem sem le nekako naredila takšno, ki mi je "sedla".
Druga težava se je pojavila ob izbiri papirja, saj je Slovenija kar se papirjev za ustvarjanje tiče zelo slaba ponudnica.
Črna na sredini je pravzaprav vzorčni model in tako ni do konca sfiniširana. Za drugi dve pa sem uporabila pisan papir Iin dodajala dodatke v obliki gumbov, traku....
Voščilnica je pravzaprav sestavljena/lepljena iz treh delov: notranjega enobarvnega svetlega dela namenjenega pisanju, srednjega enobarvnega papirja in zunanjega vzorčastega papirja.