Metulji in amerikanke

Ja, tiste kuverte so res globoko pokukale v moje trenutno življenje in tako je nastal še en izdelek.

Sestavljanje amerikank v končno podobo, črno in belo kombinirano z barvami.
Ps: notranji roza in zeleni listi imajo preliv od svetle proti temni.

Takega načina zlaganja in sestavljanja ter lepljenja kuvert sem se prvič lotila pred kakšnimi dvemi leti. Vendar je teh šest kuvert ostalo v škatli z imenom "kuvertni albumi" , ker nekako nisem vedela, kako naj se jih lotim.

In ne vem kaj točno se dogodi, da človek kar naenkrat ve, kaj bi z njimi naredil, kako jih dokončal, sestavil skupaj v zaključeno celoto.

V tej mapi je tako skupaj sestavljenih 15 kuvert amerikank, po tri na en list, končno pet notranjih listov. Toliko sem namreč še imela različnih barvnih papirjev z metulji, ki so ostali od škatlic(majhne fotografije v sredini vodoravno). Fotografije v navpični vrsti pa prikazujejo nekaj notranjih vstavkov, saj ima vsak od petih listov pet žepkov za shranjevanje. 

Tudi na platnice sem dodala metulje.Podlaga za njih je narejena čisto "po gorenjsko". Pri rezanju metuljčkastih papirjev so ostali nekaj manj kot centimeter široki trakovi. Pa sem jih nalepila na podlago in potem izrezala tri kvadratke, kjer sedaj domujejo trije metulji.

Mesečni/rojstnodnevni planer

Sem se kar malo izgubila pri naslovu in nisem vedela, kako bi zadevo pravzaprav poimenovala. Je seveda mesečni planer, saj mapa vsebuje 12 črtnih listov za zapisovanje(desno) in 12 žepkov za shranjevanje (levo). Je pa tudi nekako najbolj rojstnodnevni planer, saj je ravno rojstni dan takšen praznik, ki je najbolj fiksno vezan na mesece. Kar pa seveda ne pomeni, da se skozi leto ne zvrsti še mnogo drugih stvari, ki jim namenjamo pozornost preko majhnih ali večjih daril, zgolj samo zabav, takšnega ali drugačnega voščila .....ali pač zgolj: da ne pozabimo.

Kot se lahko vidi, sta nastala dva.
Bistvena razlika med njima pa je zgolj vezava. Pri enem špiralna in drugi je dan skupaj s pomočjo lepljenja. Sistem leve in desne strani v notranjosti pa je enak.

Tudi papirji v notranjosti se ponavljajo tako v enem kot drugem. So iz iste serije Tea Hause, nekje takšni, drugje drugačni. Žepki pa so povsod rumeni.

Je pa zanimivo pri teh dveh planerjih, da sta padla na mojo delovno mizo kot "izpod neba". V neki firmi so menjali logotip na kuvertah in tako so stare in odslužene prišle k meni. In preden sem jih uspela pospravit, se je ta ideja tiho priplazila v mojo podzavest.

Kot bi doma ne imela dveh škatel kuvert. Novih, starih, velikih, majhnih, belih, rjavih, barvnih.....

Ampak ker jih nisem takoj pospravila, so se le te odločile, da me zapeljejo na stranpota. 

Notranjost s črtnimi listi sem pustila povsem prazno, saj si jo lahko vsak oblikuje povsem po svoje. Nekdo ima tak sistem, spet drugi povsem drugačnega. V žepke lahko romajo ideje, darilni boni, zaznamki..... Ali pa shranimo misel na katero smo naleteli, pa je ne želimo pozabiti in nam bo prav prišla "tega in tega dne", za to ali ono priložnost.

Obe mapi/planerja imata kartonske platnice oblečeni v vzorčast papir.

Amerikanke - čisto in preprosto

Vse bolj me privlačijo čiste linije, nič kompliciranja, malo plastenja, malo ali nič dodatkov.... Seveda pri voščilnicah. Pri albumih je zgodba povsem drugačna.

Sicer današnje navkljub temu, da je še vedno junij, niso nič posebno zložene. So pa nekako tiste sorte, ki jih bolj malo delamo in so zaradi tega tudi posebne. Sama jih poimenujem kar po kuvertah  - Amerikanke.

Brez kompliciranj, tri v skupinici (stara navada, ki se je ne otresem tako zlahka), vse tudi z delno izdelano notranjostjo, nekim elementom na kuverti.