ponedeljek, 19. januar 2009

Za tebe.....pisano in razigrano ...zavito v odstiranja skrivnosti

Danes je en tak čuden dan(upss!!!!...tole je bilo pisano včeraj malo pred polnočjo, ampak sem zaradi preobremenjenosti z vso navlako očitno pozabila pritisnit gumb "objavi") .

In današnja serija nosi okvirni naslov Za tebe(po dodanem napisu) in kot podnaslov: pisano in razigrano, lahko bi tudi rekla: zavito v toliko in toliko raznobarvnih duš človeških osebkov. Resnično je čuden dan.....
Eden takšnih, ko bi se človek kar napil, da bi toliko vsega lahko pozabil, postavil nekam na stranski tir in vonjal svoje sanje, katere se pač trudiš živeti. Kot realnost in ne kot sanje, nekaj nujnega in pomirjujočega, vdano predanega samemu sebi.......
Resnično ne razumem, zakaj se vedno in vselej najde toliko ljudi, ki jih to moti in se obregnejo obte na tisti hladen rušilen način, ki zgolj samo z močjo človeške privoščljivosti, nevoščljivosti ali mogoče samo nerazumevanja in upoštevanja drugih, ruši prav vse pred seboj?


Saj so mi spletke in intrige še kako blizu in poznane, pa vendar vsakič znova upam, da jim bom ubežala, se oddaljila proč od njih, distancirala........in včasih resnično ne vem več, kaj naj še storim, da navkljub vsemu umikanju še vedno ohranim svojo integriteto, do katere imam vendarle pravico kot vsi normalni ljudje.
Sem čisto običajen človek, pa vendar posebnež.
Kot vsi, mar NE?

Ustvarjanje je za mene ne samo način življenja, ampak duševna hrana. Nekdo bi lahko na kratko rekel: Imaš čas, imaš možnost, imaš ideje! Ampak tudi vse to se ne "rodi ali pride" kar samo in brez odrekanj. Je treba imeti čas, da imaš čas in možnosti je potrebno izkoristiti, ideje pa udejaniti.

Danes omenjena serija Za tebe ima veliko bolj globoko sporočilo (hmmm.....ali pri svojih voščilnicah sploh lahko govorim, da kaj sporočajo?). Niso nastale po meni lastnem postopku, ampak sem imela z njimi kar precej dela.
Na njih sem nekako "našarila" mojo zmedeno in prizadeto dušo, kar pa je nekaj, kar verjetno vidim le jaz. In bolj kot vidim....občutim.

Papirji so eni od zastonjkarskih, eni zgolj takšni, drugi pač predelani po moje. Za stransko borduro sem uporabila papirni darilni trak, lepljen na dve enobarvni osnovi in potem s 3d trakovi dodan na bordo osnovo, ki je z lepilnim trakom dodana na pisano cvetlično ozadje.
Osnove voščilnic so nežno roza, dodan napis (prav tako s 3d trakom) in na vsaki po dve bordo-roza srci.

Bordo barva je resnično lepa. A kadar jo moram opredeliti, jo vedno nekako povezujem s temačnostjo, neiskrenostjo, zahrbtnostjo, osebami zavitimi v večno šepetanje ......

Kot po moji stari in že utečeni navadi so voščilnice spet narejene v seriji. Mi je pač preprosto všeč poigravanje z različnimi postavitvami, ki mi vsakič znova odprejo nov pogled na še toliko drugih možnosti.

Danes sem hvaležna, da se izteka ta dan. Jutri bom pisala novo poglavje. Ne bo časa za zmedene in boleče misli, ker se bo treba "zakopat" v eno seminarsko nalogo, katere tematika je tako daleč proč od vsega čustvovanja in bo za mene kot hladen tuš.

1 komentar:

Hvala za obisk in oddani komentar.
Marika