V moji kuhinji

V moji kuhinji ni nikoli povsem pospravljeno. Vedno se kaj dogaja, kuha, peče, včasih zgolj kofetka ali igra karte, kakšno drugo igro.  Včasih sem veliko raje kuhala kot zadnjih nekaj mesecev. Je čisto res, da se človek z leti v marsičem spreminja in je posameznikom dano, da zmorejo in zanjo celo življenje ohranjeti nek isti nivo življenja. Tudi pri kuhariji. Sedaj se že tri sukamo za štedilnikom, vsaka ima svoj način kuhe, pripomočkov.... .skratka strašna gužva. Če bi zadela na loto, bi prav gotovo imela še 1x večjo kuhinjo kot jo imam, z veliko takšnih in drugačnih sprememb. Včasih se kdo, ki ima še manjšo kuhinjo, čudi.....kaj bi mi še večja. Je treba dojeti, da se pri nas nihče ne prehranjuje kje drugje (v šoli, službi, zgolj občasno kdaj zunaj) in da tako za sedem +še vedno kakšnega človeka, preprosto rabiš prostora: za shranjevanje takšne in drugačne robe od živil, do posode, pripomočkov; za gibanje, delo...

Z recepti pa sem vsa leta imela težave. Še najbolje so mi uspeli tisti, ki mi jih je kdo ustno povedal ali pa kar pokazal v praksi. Ko sem se lotila česa po kuharski knjigi, se mi je ponavadi vse ponesrečilo.

Tako bolj ali manj improviziram in si bolj malo zapisujem. Kakšno stvar pa je včasih le pametno zapisati. Bolj za druge, kot pa mene samo.

Tudi se je sama kuha močno spremenila že pred kakšnimi šestimi leti, ko je v naš dom (predvsem moje življenje) stopil M.Montignac. Tu pa moram kdaj pa kdaj kaj zapisati, da ne pozabim, zamešam. Ravno zaradi njega je bil čisto impulzivno dodan napis memories, ker njega pa nikoli ne bom pozabila in ga zvesto vcepljam tudi drugim. Skozi pogovore, na forumu ki uspešno deluje že 5 let, v praksi ko kaj pripravljamo v naši kuhinji za poizkušanje drugim......Seveda pa v povezavi tudi z drugim, kar še sodi v prehranjevanje, pitje. Trenutno obdelujemo informacije o destilirani vodi.