Črna, bela, siva....

Mogoče danes malo manj drži tisto, kar sem zapisala. Voščilnici sta tokrat klasični. Vendar pa sta spravljeni na drugačen način. In za mene tudi to šteje.

Čisto preprosti. One layer card jih tudi imenujejo.
Vendar pa sem zapisala, da bo mesec junij nekakšen neobičajen mesec kar se tiče voščilnic. Ker sta voščilnici preprosti, morata biti nekako drugače pospravljeni, zapakirani.

Črno belo - škatlica voščilnica

Pa bom kar začela z eno od darilnih embalaž, ki je hkrati tudi voščilnica. Takšnih sem sicer naredila nekaj albumov, tokrat pa brez kombiniranja za fotografije, pač pa preprosto samo zapolnjevanje z motivi.Če bi me kdo vprašal kaj je lažje delat, bi težko odgovorila. Ali pa tako: za vsako od teh stvari moram bit v elementu. Lahko bi nekdo nekaj podobnega želel čez recimo 5 tednov, pa bi se mučila, da bi spravila skupaj.

Škatlica ... še vedno ona izmed tistih, ki so velike 10x10x10cm. V belo črni izvedbi.

Zelo preprosto, z belim kvadratom v sredini za tekst. Vsi črni so embosirani s pikasto srajčko in potem na njih lepljeni beli dodatki.

V sredini ostaja prostor za darilo, voščilo pa je vidno, ko darilo dvignemo. Povsem preprosto. Če bi imela čas, bi se potrudila tako kot nekako tule, pa ga žal nimam. Del motiva iz notranjosti se vedno ponovi na pokrovu škatlice.

Drugačne voščilnice

Saj vem, da sem napisala, da bodo sledile "škatlice voščilnice". Ampak za nekakšno rdečo nit meseca junija sem prvo malo pogledala nazaj ... med moje ne tako klasične voščilnice. Sem bi lahko uvrstili tiste, ki so drugačne po obliki in pa tiste, ki so drugačne zaradi samega zgibanja.Skupaj zložene pa imajo največkrat povsem običajno obliko kvadrata ali pravokotnika.

Pa kar takole ena nenavadna oblika, ki datira tam nekje iz sredine leta 2008. Tistega leta sem imela kar neko manjše obdobje nenavadnih oblik. Teh je nastalo kar nekaj .... enostranskih, dvostranskih. Podobne so jim bile žabe, pa razna oblačila, ki se jih je nabralo tako za deklice kot dečke, predpasniki za malo večje....

Potem pa so še različna zlaganja. Poleg raznih origami zlaganj in ogromno tea bag zloženih lističev, ki so pristali na običajnih voščilnicah, so se taistega leta začele dogajati tudi tako ali drugače zložene voščilnice. Npr. te stopničaste. Da so takšne kakršne so in zložene tako kot so, je krivo zgolj to, da sem iz neke tiskarne dobila ozke in dolge konce belega kartona. In ker mi ga je bilo škoda rezati, sem poizkušala različna zlaganja.

Ta stopničasta so mi bila najbolj všeč. Tudi zaradi tega, ker je bilo z njimi nekako najmanj dela. Je treba it po liniji najmanjšega odpora do končnega rezultata :) Kar nekaj jih je nastalo. Majhnih, večjih .... kvadratnih ali pravokotnik. Vsakič sem se zgolj samo prilagodila ostanku papirja.

Seveda so bile tudi druge oblike. Kot tale v sredino zložena, pa različne diamond oblike. Huh .... sem sedaj pregledovala stare fotografije! Bo treba spet marsikaj poizkusit, naredit na novo.

Stopničasto zložena je tudi tale včeraj narejena voščilnica. Le da tej pravijo, da ima poudarjen center.

Če pomislim, koliko enih papirjev sem pred leti uničila, preden sem dobila določen zgib, ki je bil zadovoljiv, je to danes povsem drugače. Povsem logično mi je, da v glavi seštevam in odštevam centimetre in potegnem ali reze ali črte za zgibe.Takrat pa sem zgibala in zgibala in spet zgibala... Huh! Pa mi še nič ni bilo jasno. Vse kar je nastalo, je nastalo povsem po goli sreči trenutnega zgibanja.

Tako.
Naj bo ta sivo bela uvod v mesec junij ali mesec v katerem bodo verjetno prevladovale takšne ali drugačne voščilnice. Tudi tiste v škatlici in drugačne.

Darilna embalaža z namenom (3)

Že v prejšnjih objavah sem napisala, kako zelo pomembno je vedeti kaj bo škatlica "nosila" v sebi. Šele ko to vem, se lahko lotim dela. Najraje kar vidim, da ta določen izdelek imam, ga držim v rokah, tudi sama lahko vložim v škatlico.

Včasi ljudje (ki želijo darilno embalažo) nimajo prave predstave o tem. Tako se je že naredilo, da je bila le ta premajhna ali pa prevelika. Ampak k sreči vedno naredim testne vzorčke in povem svoje mnenje. Tako škoda ni velika.Sem si že npr. pri sosedih sposojala podoben predmet, ki naj bi bil v škatlici in fotografirala.

Velikokrat se npr. pokaže, da izbira prevelike embalaže na koncu lahko pomeni precejšen dodaten strošek

Pri tokratnem oblikovanju teh težav ni bilo. Podoben izdelek sem imela sama doma in tako sem ga lahko poljubno prestavljala iz škatlice v škatlico. Zakaj prestavljala? Ker ni nujno, da je škatlica ravno klasično lepljena.
Tako tudi nekatere moje v teh treh objavah predstavljene niso klasično lepljene, pač pa sestavljene na različne načine. Nekatere z notranjim "posnetim zgibom" in nekatere s "sklapljanjem". Ker naj bi bile škatlice delane na skorajda "milimeter" (da se predmet v njih ne premika in skače sem ter tja) , je pomembno pri sebi imeti ta predmet, da lahko postavimo možno obliko škatlice.

Zakaj sploh drugačna oblika sestavljanja? Ker sem imela pri oblikovanju povsem proste roke, ker je izdelek takšen, da to dopušča in ker je tako samo delo veliko bolj razgibano, škatlice pa tudi s svojo drugačnostjo nekako bolj privlačne.

Prav tako je omejenost pri izbiri materiala. Potrebno je vedeti, da nekatere vrste materiala ne dopuščajo določenega tipa izdelave. Tako ta zelen in moder material (350g) nikakor ne bi bil dopusten za "zgibanje v notranjost", saj pri večkratnem zgibanju lahko nastajajo drobne razpoke, ki niso lepe na pogled. Ali pa v zgornjem primeru, kjer je potiskan karton primeren zgolj za pokrove(pri tej velikosti in predpostavki kaj bo v škatlici zapakirano), za samo dno pa povsem premehak. 
Zgibanje ali sklapljanje in ne lepljenje je tudi način, ko pri večji količini škatlic, ki jo imamo namen porabiti na daljše časovno obdobje in ne v "enkratnem šusu", pomeni tudi prihranek na prostoru, shranjevanju. Dno darilne škatlice je namreč v tem primeru sploščeno in ga sestavimo šele, ko  vanj vložimo izdelek.

Različni vzorčki(nekaj njih zbranih skupaj) za različne potrebe, poglede....
Nekaj splošnih ugotovitev:
-odpade vroče embosiranje, saj je pri  več komadih to časovno in prostorsko sizifovo delo).
-običajen črn karton je dokaj nehvaležen, saj se rad praši
-srebrn in zlat papir je ob še več kot 1x dražji nabavni ceni občutljiv na dotike in zanimivo, ga ljudje jemljejo kot neko klasično, že dokaj "zlajnano" embalažo, ki jo lahko ima vsak

-pogojno dopustno je oblačenje (lepljenje) z reliefnim embsiranjem (odvisno pač od tega, kakšen material imamo na voljo).

Tako .... v besedi in sliki dva moja dneva in ena noč. Vzorčki so bili pravočasno dostavljeni. Več ali manj so bili zadovoljivo sprejeti. Nekateri bolj, drugi manj. Tako s strani naročnika, kot ostalih.  Najbolj sprejete so bile tiste, ki jih tokrat nisem pokazala. Ker preprosto niso samo škatlice, ampak kar nekakšne voščilnice. Kot sem rekla ... oblikovanje me "posrka". Pa čeprav povsem običajnih 10x10x10 velikih škatlic.

Ps: lahko uganete kaj bo v naslednjih objavah? Odgovor je v zadnjem odstavku. 

Darilna embalaža z namenom (2)

Škatlica pri škatlici............kot kamen na kamen. Le da jaz ne zidam kamene palače. Le papirčke sestavljam zdaj tu zdaj tam, jih nalagam in prekladam, režem in zgibam.....

Takle "razkuštran" pogled mu pravim jaz.... ni prav redek v moji delavnici(slikano konec prejšnjega tedna, danes je podoba spet povsem drugačna). Zapadam iz ene skrajnosti v drugo: ko nekaj moram, ko nekaj želim in ko nekaj preprosto moram .... ta trenutek, sedaj, ne jutri. Ne takrat, ko bo mogoče prazna miza, ko bom umaknila določen material in naredila prostor novemu. NE!!! Takoj. Drugače nisem notranje potešena, na čutim svobode in vse ostalo postane nepomembno.

Verjetno sem po duši veliko bolj oblikovalka kot pa resnično ustvarjalka. Načrtovanje in oblikovanje me tako zelo potegneta, da se ustavi čas. In ravno škatlice so tiste, kjer to dvoje pride veliko bolj do izraza, kot pa pri npr. voščilnicah. Saj je potrebno kar nekaj preračunavanj, načrtovanj, preizkusov.... Za prikaz sem izbrala kar tele 10x10x10 velike škatlice.

Lažje jo je prikazovati kot neke npr. poročne vzorčke, kjer predvsem narediš manj vzorčkov, saj narejeno nosi osebno noto in tako z vsemi temi vzorčki nimaš kaj početi. Oblika in pa seveda preprostost teh škatlic pa je takšna, da jo lahko brez težav porabiš tudi za kaj drugega. Dodaš npr. voščilnico in že je tu osnova za darilce.
Oblikovanje pomeni : ne  spati. Ko popišeš in porišeš cel kupček papirjev in računaš najboljši možni izkoristek papirja, ti hkrati v glavi že poplesujejo misli o tem, kaj sedaj s temi drobnimi ostanki(če narediš npr. 50 škatlic je teh drobnih ostankov kar nekaj in škoda jih je kar tako zavreči ali se z njimi ubadati kot vsakim kosom posamezno ... ker jih je preprosto preveč). Tako te le ti sem ter tja zapeljejo in je "treba" poizkusiti za kaj bi lahko bili uporabni. Čas se ustavi nekje drugje in preden se zaveš je mogoče jutro, ti pa še vedno ne narejenega tistega, kar bi moral narediti.

Pri tem delu me tudi radi zapeljo materiali. Lepi, simpatični, sploh ti dvojno potiskani kartoni, ki odpirajo nove dimezije kombiniranja. Mini voščilnica, ki lahko sede kar v samo škatlico ali na njen pokrov.

Ampak se je treba ustavit in zajet sapo. Dvostransko potiskani kartoni so 2x dražji od običajnih. Hiter preračun na že popisanih listih pokaže kaj slab izračun pri možnostih, da bi nekdo želel darilno embalažo po tej izračunani ceni. Darilna embalaža "na željo, potrebo..."največkrat pomeni s pomočjo nje prodati nek svoj produkt, ga spraviti na tržišče po čim bolj ugodni in konkurenčni ceni in pri tem višja cena darilne embalaže pomeni tudi višjo ceno za končnega porabnika, se pravi kupca.