Papirnata vrečka z voščilnico

Nove vrečke v kompletu z voščilnico. Moram priznat, da sem bila kar malo presenečena, ko so me malenkost zasuli maili (preko bloga in tudi na FB), če se da dobiti predlogo, mušter, načrt.... za izdelavo vrečk (kot npr. te današnje, ki niso origami način zlaganja).

Bom malce pobrskala po spletu(ko bo čas dopuščal), če najdem kakšna navodila, ki prav gotovo obstajajo.
Če bi bila vešča priprav tutorialov, pa bi ga lahko predstavila sama. Ampak temu  žal nisem vešča, pa še čas me baše.
Nimam jaz nobenih načrtov, niti zapisanih mer, skic in podobno. Preprosto vzamem papir (za te vrečke rada uporabljam dvostranskega, kar pa seveda ni nujno), ga obračam, postavljam na centimetrsko mrežo, da se lažje odločim kje in kako bodo potekali zgibi. Zunanji zgibi, notranja guba, dno, zgornji zavihek. To vsakič prilagodim vsaki posamezni vrečki. In vse izhaja iz samega papirja, ki je namenjen za vrečko in računanja, da moram še nekje dobiti kos pripadajočega papirja, ki ga prenesem tudi na voščilnico. Potem to prestavim na scorpall in naredim zgibe (po sistemu hribček-dolinca), zarežem dno s škarjicami, izdelam luknjice na vrhu in vrečko zlepim skupaj(uporabljam dvostranski lepilni trak z dodajanjem tekočega lepila). Za stranski zgib pri dnu vrečke si pomagam tako, da na vzdolžne zgibe postavim pravokotni trikotnik iz kartona(ki ga med drugim občasno uporabljam tudi za izdelavo kuvert) in ob njem povlečem zgiba (tokrat ne na scorpallu, ampak na debeli penasti podlagi). In to je vse (če odmislim napeljevanje držala in pa samo okrasitev vrečke). In pa seveda ta način uporabljam samo pri teh dizajnerskih papirjih, ki imajo gramaturo 130 in več(tja do 250) gramov. Za papirje pod 130gramov in še vedno takšne vrečke(ne origami) uporabljam povsem drug sistem, kjer mi centimetrska mreža služi za zlaganje in ne uporabljam scorpalla, pač pa samo prste in kost za glajenje zgibov.

Za konec pa še en krstni kompletek, kjer je prav tako sestavni del vrečka.

Temu kompletu je dodana še škatlica v katero sem pospravila čudovitega kvačkanega angela, ki je delo gospe Zdenke Vivod.
Tudi za škatlice je bilo že ogromno vprašanj po načrtih. Nimam jaz niti enega samega načrta. Spet je osnova za delo kos papirja in pa centimetrska mreža na delovni mizi. Včasih je tu potreben še košček "nenucnega" papirja in svinčnik, da določene stvari preračunam. Pa pravzaprav ti izračuni nimajo nobene veze z škatlico, pač pa racionalno porabo papirja, da je čim manj ostankov(zato so škatlice tudi tako različne, saj včasih izračuni pokažejo, da je vseeno, če pokrov prekriva dno za 3 ali pa 5 centimetrov; včasih pa temu ni tako in je lahko prekrivanje samo 2 do največ 3 cm). Pri škatlicah včasih (za naročnika seveda) lahko pol centimetra pomeni občutno razliko v ceni, saj je velika razlika v tem ali polo kartona lahko porabimo z minimalno ostankov ali pa je teh ostankov ogromno. In spet samo papir položim na centimetrsko mrežo in odrežem s skalpelom (le tega pri vrečkah ne uporabljam). Za dno ga postavim tako, za pokrov drugače. In to je to. Sledi še zgibanje, razrez, lepljenje.

Torej še zaključek: nimam nobenih načrtov. Ne za vrečke in ne za škatlice. Prilagajam se papirju. Včasih pa (kot pri tem krstnem primeru) se s škatlico prilagajam tistemu, kar bo škatlica vsebovala.Občasno mogoče delujem že kar malo vsiljivo in preveč osebno, ko ljudi sprašujem kaj imajo namen vložiti v škatlico. Vendar je to za mene zelo pomemben faktor od katerega je predvsem odvisno kakšen način sestavljanja bom ubrala (ja tudi teh je več, ampak ne znam pojasnit) in pa tudi se velikokrat dogodi, da napačno precenimo, kako bo določena stvar "sedla" v škatlico. Osebno namreč nisem pristaš tega, da stvari "poplesujejo" po škatlici .