torek, 10. maj 2011

Pogled v zakulisje

V teh dneh sem padla v svet škatlic. Spet. Odgovor na vprašanje ali rada delam škatlice je takšen: rada, kadar jih ni veliko in kadar to ni več kot tri dni zapored. Ampak ... (saj veste, da je vedno nek ampak :):) ) .... se pač moramo prilagodit naročilu in željam, potrebam.

Če ob vsem ostalem delu raje vidim, da sem sama(zvoki iz radijskih valov so izvzeti ... ti so neprestano z menoj), pa pri izdelavi škatlic prav hrepenim po tem, da je nekdo z menoj. Je smešno, ko sem 1x organizirala tako, da so mi pomagali pri delu. A sem na koncu ugotovila, da bi sama naredila v prav takšnem času, saj se lahko drugače "obrnem" ko sem sama.
Dovolj mi je čebljanje, da mi kdo odstrani kakšno zaščito z dvostranskega lepilnega traku, prestavi kakšno škatlo, odnese v večjo škatlo .....
Pri škatlah je tudi vedno problem nabavljanje materialov. Kopičit zaloge materialov za to in ono kar ne moreš. Zaplete se že pri samem papirju, ki ni čisto vedno na voljo in ga je treba hodit iskat v Ljubljano. Pole so velike (70x100cm) in tako je že sam razrez pravi podvig. Nekatere škatle so tudi iz manjših pol. Zato se naredi, da se včasih tudi uštejem pri izračunih. Kot zgornje sivo bele, kjer sem za pokrove računale komade na izrez večjih pol, naročila pa manjše. In tako je seveda zmanjkalo in je bilo potrebno ponovno naročat. Za naročilo papirjev pač ne moreš kar v trgovino in jih kupit, ker praviloma  trgovina nima takšne zaloge papirjev.
Tudi pri dekoriranju škatlic se lahko zaplete.Vzorčke običajno delam z domačo zalogo, kaj pa mi potem lahko ponudijo trgovine, je povsem druga zgodba. Z materiali. Pri štempljanju se mi je že naredilo, da je blazinica nekje proti koncu izpustila svojo dušo in tako je prišlo do barvnega odtenka sicer ene te iste barve, saj je bledenje stare proti čisto novi povsem drugačna niansa. To je le primer z blazinico. Enako je s trakovi in kakšno drugo stvarjo. In na prav nobeno stvar se ni za zanesti. Naročiš npr. gumbe z dvema luknjicama in dobiš one s štirimi. Kaj boš?
Kogar kaj več zanima kako se škatlice sestavljajo skupaj, pa je tukaj nekaj fotografij. Saj včasih si želim kaj več poslikat, pa mi to preprosto vzame preveč časa.

7 komentarjev:

  1. Ti si meni res taka asica, ne morem drugače povedati. Ko vidim vse te kupe škatel in ko se samo priobližno zavedam koliko je to enega dela, si mislim, vsa čast. Hvala tudi za te nasvete.

    OdgovoriIzbriši
  2. Pridna si, ni kaj. Je pa zanimivo prebrati, kakšne obrede imamo pri delu, kajne. Sama imam tudi rada, kadar mi pomaga sestra - predvsem pri polnjenju in sestavljanju punčk. Ko pa pričnem s šivanjem oblekic, sem najraje sama. Takrat se mi zdi, da dobi vsaka svoj karakter - svojo dušo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Od vsega ustvarjanja ne maram rezanja velikih pol, rezanja z nožem grrrr, sem kar slabe volje, če moram odrzat kakšne večje kose. Tebi gre odlično, vem koliko dela in truda se skriva v teh krasnih škatlicah!

    OdgovoriIzbriši
  4. Občudujem vse, ki izdeujete svoje škatle. Zato je potrebno več natančnosti, kot je premorem jaz. Moje so vedno malo vigi-vagi.

    OdgovoriIzbriši
  5. Vau kakšna količina! Priznam, da bi bilo zame to preveč monotono delo. Razrez velikih pol pa ni ravno moja najboljša panoga. Ti si vsekakor univerzalna!

    OdgovoriIzbriši
  6. Res si asica s temi škatlami! Veliko truda, natančnosti, kar na koncu rezultira v čudovitih izdelkih! LP:)

    OdgovoriIzbriši
  7. kaj vse potegne za sabo takšno delo... si pa carica, to pa.

    OdgovoriIzbriši

Hvala za obisk in oddani komentar.
Marika