Darilna embalaža z namenom (1)

 V prihodnjih treh obajavah vam bom pokazala meni ljubo početje: oblikovanje pri katerem iščem različne možnosti. Vse prikazano je plod dveh dni in ene noči. Jah, je že tako pri meni ... ko oblikujem ne spim, ali spim po  dve do tri ure.Vse ostalo postavim na stranski tir in grem po tej poti dokler imam čas ali dokler nekako ne začutim, da sem se izčrpala.

Da rada delam škatlice, je tudi že poznano.
Ampak moram priznat, da sem se zgrešenega  občutka  nekakšne "manjvrednosti" (nič kaj zelo inovativnega in posebnega ni v povsem navadnih škatlicah/razen tega, da jih je potrebno narediti) navadila šele koncem prejšnjega leta. Vse škatlice, ki sem jih delala (no ja, vsaj 70% njih) je bila povsem običajnih. Saj sama preprosto na škatlo gledam kot nekaj, kamor bomo nekaj zapakirali, shranili.
Ko gre za moje najbližje, ki jih obdarujem, se seveda potrudim povsem drugače. Nekaj narediti zato ker podarjamo ali nekaj narediti zaradi tega, ker bi to želeli prodati ... zahteva povsem drugačen pristop.Osebnemu darilu lahko dodamo osebno noto. Pri porabljenem materialu ne gledamo na ceno končnega izdelka, pač pa predvsem na njegov videz in sporočilnost povezano s tem.

Potem pa so me predramili in nekako na realna tla postavili ljudje. Želeli so nekaj povsem preprostega, cenovno ugodnega in da lahko naročijo samo 10, 20 ali 50 komadov, ki jih navkljub množični ponudbi darilne embalaže drugače ni moč kupiti. Naivno sem celo sama kakšno leto nazaj hotela kupiti cenovno ugodno embalažo, ki bi jo potem še sama dodelala, pa .... Nisem imela kaj početi z minimalno 100-500  in več naročenimi komadi, ki zahtevajo še veliko časa za spremembo, ker je embalaža že sestavljena.

Pri meni je tako, da škatlice ne morem narediti kar "v prazno". Lahko jo naredim samo, če vem čemu bo namenjena, kaj bo v njej, koliko naj stane. Drugače pri meni ne gre. Vseh ostalih nekaj malo škatlic je povsem predragih pri porabi materiala in vloženem delu, da bi jih človek lahko prodal, ponudil naprej.

Zato nastajajo škatlice "z namenom".
Vse predstavljene škatlice so iz serije 10x10x10cm. One že vedo, kaj bodo nosile v sebi, pa tudi kaj vse bi še lahko nosile v sebi .... malo drugačne, v drugačni preobleki.
Vendar tudi pri škatlicah rada vidim, da imam osebno svobodo, da lahko "prestopim prag" če to želim in ga pač ne, če tako ne čutim, ne vidim potrebe.

Tako se pri oblikovanju in načrtovanju včasih pojavijo tudi takšne ideje. Ena sama škatlica v različnih pogledih. Ampak že ko ideja sine in potem roke režejo .... je že v moji glavi kalkulacija. Končna cena izdelka. Mogoče bi na pokrov sodila bogata oranžna pentlja ali pa škatlica v križ povezana z trakom neke druge barve.... ??? Kaj pa končna cena? Škatlica ostane takšna kot je.

Nejcu na pot

Čez nekaj trenutkov bo med vsemi drugimi birmanci tudi Nejc. Naj pridobljeno in naučeno ostane v njegovem srcu in naj ne pozabi, da je čisto vsak dan nekaj posebnega.

Osnova je moje delo, finiširanje pa osebe, ki mu jo poklanja. Je bilo prav fino opazavat, kako se je zadeve lotila, kakšne so bile njene ideje, predlogi....

Na voljo je imela tri različne osnove, izbrala pa ono prvo.

Osnove so narejene z žepkom za denar na levi strani v notranjosti.

Srečno ......

Zadnje dni je kar na nekaj blogih opaziti poročne voščilnice. Sem malo premišljevala in ugotovila, da tisti, ki jih poznam, so večina dahnili svoj da v maju ali juniju.

Torej tudi pri meni poročna in srečno na novi poti.  Naj bo postlana s cvetjem. In čeprav je deževen dan, je treba gledat pozitivno: za vse seme, ki ga bosta zasejala na novi poti, je potrebna voda, da bo pridno vzklilo in raslo in zraslo v nekaj lepega, čudovitega in neponovljivega.

Želja je bila barvni izbor in dodan napis.

Srečno ......

Prijavljam jo na ABC Challange ...V  -Violet.

Zvezde

Hmmm ... sem hotela napisati nekaj o zvezdah na splošno, pa me je vsa razlaga o tem kaj so, kako nastajajo, delujejo itd., močno prestrašila. Je tako "učeno" za takšno zgodnjo uro.

Pa sem ta del raje kar preskočila. Moje zvezde niso na nebu in ne žarijo, niti niso plinasta telesa.

So le embosirane na modrem, odtisnjene na belem, izrezane iz bele in modre, skrite v okrasni pentlji in kot beseda se pojavijo v napisu.

Ugnezdile so se na lice, v notranjost, skočile še na kuverto in čisto zadnje sedle na škatlico.

Cvetovi

Naslov objave pri albumih je ponavadi naslov albuma. Ne vem zakaj sem se tako navadila, ampak predvsem albume (čeprav tudi kakšne druge izdelke) vedno poimenujem.

Tokratni pač nosi naslov Cvetovi, ker se le ti pojavljajo na papirju, so na platnicah in v notranjosti, nekaj tekstilnih, nekaj natisnjenih.

 

Je spet eden tistih zloženih, sestavljen iz treh delov in lepljen skupaj. Narava ....rože ali ptice, rahlo starinski videz, za 70 letno gospo.......so bila navodila.

 

Več fotografij pa v albumu Cvetovi. 

Varljive fotografije

Mnogo izmed nas nas ima izkušnje, ko nekaj vidimo na fotografiji in nam je to strašno všeč, ko pa "tisto" vidimo v živo -gledamo ali celo otipamo, pomerimo... pa to ni to.

Nekateri dobri fotografi znajo pričarat resnično lepoto nečesa ali pa jo tudi včasih precenit fotografirano skozi objektiv. Slabim fotografom je težko pričarat lepoto nečesa, da bi zasijalo v svoji pravi podobi. Vse več je tudi takšnih, ki z raznimi programi "popravljajo" izkrivljene podobe in jim dajejo neke nove dimenzije.

Velikokrat se naredi, da fotografija ne pokaže prave lepote določenega izdelka ali česarkoli pač že drugega. Šele ko zadevo vidimo v živo, se pokaže njegova prava globina.
Pa to ne velja za tele moje povsem običajne vrečke. Povsem običajne fotografije in povprečen izdelek.

Dodala sem jih le zato, ker imajo vendarle nekaj varljivosti v sebi. Tokratna varljivost je "predstava o velikosti".

Srečno David

Uhh!!!...kako vse nekaj v zraku pritiska in odlaga svojo težo kot veliko breme. Kar naprej mi v glavi odmeva že davno zapisan stavek: "Tako čudno mi je. Kot bi se pehala na visoko goro." (vzeto iz moje zgodbe En sam prosti dan).

Sicer je še trda noč, a bi šla s košarico(kot tale prikupen fantič) preko širnih travnatih planjav vse tja do roba gozda in pokukala za drobnimi skrivnostmi tam v travi, med listjem, pod k tlom sklenjenim vejam grmičevja....napila bi se jutranje rose in v košarico odlagala vse te drobne zaklade.

DAVID srečno in naj bo tvoja košarica vedno polna drobnih zakladov, majhnih in velikih skrivnosti in še večjih odkritij.

Razglabljanja o pripomočkih -ATG 700

Kot sem obljubila, se vračam k razglabljanjem o pripomočkih.

Za primerjavo ATG 700 in mala lepilna miška

   
Lepljenje ..... Včasih tako enostavno in preprosto, včasih pa tako prekl.... zakomplicirano. Včasih bi iz "prilepiti nek določen material" napisali celo doktorsko tezo. Največ uporabljeni lepilni materiali: tekoča lepila in lepila v stiku(ho lala različnih znamk in tudi znotraj same znamke ...tipov), dvostranski lepilni trakovi (spet različnih znamk, širin, dolžin -tudi cen; takšni, ki jih lahko trgamo ročno in oni, na katerih doktoriramo z rezanjem, ker so bolj ali manj ubogljivi/beri rezalni), lepilne miške (tudi različne in predvsem so drage, ko moramo miško ponovno napolniti, saj so polnila tako draga, kot celotna miška) in na koncu še lepilni aplikatorji (le ti so pri nas še vedno nekako bolj znani različnim obrtniškim profilom, ki jo uporabljajo pri svojem delu). Že samih ATG-jevih aplikatorjev je več vrst, ampak danes o tistem najbolj poznanem ali najbolj razširjenem. Seveda s tem lepilni svet še zdaleč ni izčrpan. Saj se najde še marsikaj kar bolj ali manj uspešno lepi.

Na Drugi fotografiji različni dvostranski lepilni trakovi(najbolj trdovraten za rezanje je prav gotovo oni z rdeče obloženimi filmom, medtem ko tega desnega rjavega lahko trgamo z roko navkljub njegovi širini; obstojajo tudi takšni/tisti, ki je najbolj temne barve/ ki zaščite sploh imajo in so skrajne težki za uporabo, saj so namenjeni za posebne pištole; na dnu in levo pa so penasti dvostranski trakovi, ki velikokrat pridejo bolj prav kot pa lepilne blazinice, ki so že narezane).

Tale je moj :)

Za danes je na vrsti LEPILNA PIŠTOLCA ali pod drobnogled vzeta kar moja ATG 700. Ne vem koliko vas jo ima, uporablja, se je že srečalo z njo. Jaz vem le za Suzano in v njeni objavi si lahko preberete njena razmišljanja in kar celo vrsto komentarjev, ki so se zvrstili na njeno pisanje. Na njenem blogu imate tudi povezavo do videa, kjer prikazuje, kako pravilno namestimo lepilni trak.Seveda tudi upam, dase bo Suzana javila z izkušnjami iz prve vrste in znala določene stvari bolj pojasnit kot jaz.

tukaj je nameščen adapter za 6mm trak, originalen pa leži poleg

Čeprav je aplikator velik in kar malo zastrašujoč na pogled, pa je uporaba z njim sila preprosta. Po nekaj lepljenja, ko se moramo privaditi tej velikosti in povsem novemu načina lepljenja, izginejo vsi strahovi in bojazni in delo s pištolco je prava prijetna melodija.  Seveda pišem zgolj o svojih izkušnjah. Na tujih blogih pa skorajda ne srečamo blogerke, ki ne bi uporabljala takšen ali drugačen aplikator.
Seveda na našem tržišču dobimo tudi druge aplikatorje. Mislim, da sem enega videla v Memorisu v Ljubljani. Vendar pa so refili veliko dražji. So nekakšne roza vijolične velike miške in o njih ne bom nič pisala, ker so mi pač nepoznane.
ATG 700 lahko kupimo tudi v Sloveniji. Moja je od tu. Zastopnik za 3 m ATG-jeve izdelke (in tudi še druge seveda) je podjetje MDM Commerce iz Kamnika. Prijazno vam bodo poslali naročeno tudi po pošti. Za vse tiste pa ki so od blizu samo podatek, da to ni klasična trgovina, pač pa pisarniški prostori, kjer obratujejo samo v dopoldanskih urah.
Za Aplikator boste odšteli cca 18€. Aplikator ima origanalno vgrajen adapter, ki sprejema trakove od 12-22mm. Cene trakov so različne. Tako npr. 22mm trak stane nekaj preko 7€, 12mm cca.5,5€ in 6mm  cca. 3€. Če boste dokupili adaptor za 6mm trak (ta je potreben za to širino traku) pa le ta stane okoli 4,5€. In še pomemben podatek: dolžina trakov je 33 metrov.

OPOMBA: se opravičujem za takole zmedo, ampak bloger mi je kar sam avtomatsko objavil in objavi manjka še nekaj malenkosti. GRRR!!! Bom dopolnila. Dopolnjevala bom sproti (eno te isto objavo), tako da se opravičujem, ker se bo le ta neprestano spreminjla.

 Odogovori na vprašanja in še kaj.....

OKROGLE Obletnice 2

Ja ja,. saj to .... da ko se v nekaj zapičim, se pač zapičim in pika..... Veste :)

Še kar so pri meni tako v vmesnem času okrogle obletnice. Se bom počasi še prestrašila in začela obremenjevati s svojimi leti.

Kot slučajno je ravnoVladka pisala o uporabi in kombiniranju več različnih štampiljk. Pa vendar malo drugače .-da se odtisnejo samo deli motivov. Jaz se tule nisem obremenjevala s tem. Pač pa sem ubrala pot odtiskovanja motiv preko motiva.

Abrahamovke v takšni postavitvi in uporabljenim napisom sem predstavila že dolgo nazaj. Za danes spet tri. V drugačnih barvnih odtenkih .... pač drugačne.

Dve sta nastali modri, zadnja pa zelena.

Pa vi? Se obremenjujete s svojimi leti? Opazite vsako gubico, postaranje kože, viseče to in ono....? 

Naj vam izdam skrivnost, da jaz nikoli ne vem koliko sem stara. Vedno skrivoma pod mizo na prste naštimam letnico svojega rojstva in potem izračunam koliko let štejem. Moja najstarejša hči je včeraj dopolnila 27 let, pa mi to kar ne gre v glavo. Nekako se to ne poda tistim mojim letom, ki jih jaz čutim, mislim da štejem. 

Fotografije OKROGLIH OBLETNIC pa so zbrane v temle albumu. 

Whisper Butterflies

Eden zadnjih albumov.

Skoraj brez dodatkov ... le osnova, papir, štempljanje, senčenje, lepljnje in seveda ... zgibanje.

  

Vabila - v iskanju pravega

Spet eno od iskanj možnosti izpeljave. Vabila .... Tokrat sem se omejila na belo, sivo in srebrno barvo.

Pri meni veliko stvari nastaja tako, da se prilagajam različnim koncem, ki jih imam na voljo. Tako je takole zloženo vabilo zgolj produkt tega, da mi je ostalo nekaj koncev sivega papirja. Del osnove sem embosirala s srajčko, manjši desni konec zgibala preko in mu zgolj "posnela" oba vogalčka. Preko embosiran bel vzorček senčen s sivo. Trak je v notranjosti napeljan skozi zarezo na zgibu(preko lepljen bel papir za pisanje), na licu pa lepljen pod embosiranim motivom. Ker je končna oblika nenavadna za običajne kuverte, sem izdelala še kuverto iz srebrnega povoščenega papirja.

Naslednje je na beli osnovi. Z zvezdami sem embosirala zgolj ozek trak, ga senčila s srebrno in obrisala s srebrnim gel pisalom. Še metuljček iz povoščenega srebrnega papirja, nakazana njegova pot in številka na dnu.

Kvadratna bela osnova in preko embosiran srebrn papir razrezan na štiri trakove. Tu sem določene dele okrasila s srebrnimi pikami (levi in desni rob ter spodnji bel krog). S srebrno sem v najmanjši krog odtisnila še nekaj drobnih rožic in dodala številke. Dodana je še srebrna satenska pentlja. V kompletu s srebrno povoščeno kuverto.

Še ena klasične oblike. S pikami embosirano lice in nanj lepljen embosiran motiv(le tega sem narahlo posnela z šmir papirjem in v sredino dodala okrasni kamenček). Spodnji siv trak je dodan zaradi velikosti srajčke za embosiranje, ki je malenkost zmanjka. Bela satenska pentja nad motivom. Takole enaka osnova izgleda z dodano številko.

Pa še zapiranje na "vrata". Belo osnovo sem okrasila z okrasno imitacijo pikic/šivanja in na vsako stran nalepila ozek siv embosiran trak, ki sem ga predhodno posnela s šmir papirjem. Skozi zarezi na stranskih zgibih je napeljan okrasni srebrn trak za zavezovanje. Tudi tu ni šlo brez srebrnih pikic: v zgornjem neembosiranem delu sivega papirja in v sredini cvetk. Le ta ima izdelano notranjost.

Tudi tokrat ni šlo brez dodatnega poigravanja. Takole sem četrtemu vabilu dodala elemente. Okrasni kartonček za na mizo in držalo za servietek.
No ja..... sivo monotonost pa sem na koncu razbila z vabilom bolj romantičnega izgleda.

Na beli osnovi nekaj lepljenja, krancljanja, embosiranje, trak .........

Razglabljanja o pripomočkih

Ena mojih letošnjih pridobitev je tudi večja rezalna podloga. O tem sem že pisala takrat, ko sem jo dobila. Pa je tudi mislim da Hali nekaj omenjala, da jo bo nabavljala in še ena (pa se ne spomnim). In sem malo raziskovala. Rezalne podloge so res super (v mojem primeru pač večja). Sploh pridejo do izraza kadar pri delu uporabljamo skalpel, olfa nož. Tudi pri teh slednjih bi nekaj dodala: ne šparajmo rezil. Slabo rezilo sicer še vedno reže, vendar pa z njim izgubljamo čas in ne malokrat tudi živce, ko je potrebno določeno zadevo popravljat zaradi slabega reza. Sicer sem sama potrebovala kar nekaj časa, da sem to dojela. Seveda sem čisto po gorenjsko šparala rezila do "tik pred zdajci".

Podlago uporabljam tudi za npr. štempljanje večjih površin, kot v tem primeru, ko sem takole pripravljala pokrove za škatlice. 
Tele linke sem imela že shranjene in upam, da še držijo. Bom kasneje preverila in popravila, če ne bi več držalo.

Ustvarjalni dotik - v prodaji imajo podlogo A4 in A3 -cena od 8,96 do 11,80€
Eltron plus - v prodaji imajo rezalne podloge od 45x30 do tja neverjetnih  182x91cm (moja je od tu in meri 90x60cm) -cene pa se gibljejo od 9 do 71€
Hobby&Art - v prodaji imajo dve fiskarsovi podlogi - cene od 9,20 do 11,20€
Antus - dve podlogi 30x45cm in 45x60cm -cena od 9,66 do 21,12€
Prometej, Svet idej - dve prav tako veliki podlogi kot Antus, vendar pa je večja občutno cenejša

Naslednja stvar je kost za delanje utorov.  Ker pri meni to "laufa" skoraj  vsakodnevno, seveda te kosti kaj hitro naje zob uporabe. Nekega dne si nisem znala več pomagati in brskala po predalih, kaj bi bilo še primerno, da bi lahko uporabila kot nadomestek. Tako sem našla tole leseno lopatko. Povsem upravičeno se lahko meri z originalnimi kostmi glede kakovosti utorov in do sedaj je naredila že 90x po 4 utore, pa še kar dela enako. Le na vsake toliko časa jo je potrebno malo obrnit. Tudi v roko sede zelo lepo in je skratka uporaben nadomestni pripomoček. Ja, v sili hudič tudi muhe žre  :)
 

In potem  so tu še nadomestki za blazinice za senčenje. Vsi gotovo vemo, da je tu original le original. Da razni nadomestki puščajo takšne in drugačne prepoznavne sledi. O tem je lepo in obširno pisala Vladka.
Najboljši nadomestek od vseh se je pri meni izkazal tale na fotografiji. Blazinice iz škatlic za nakit. Ne puščajo prav nobenih sledi, so mehke, upogljive, nežne. Jaz sem jih kar nalepila na različne lesene končke, ki sem jih "pljunila" otrokom iz zabojčka z igračami. Pssttt.....Nalepila sem jih z lesnim lepilom in ... odlično služijo svojemu namenu. Ker so temne (imam črne in temno rdeče - slednjih tule ni na fotografiji) se na njih ne vidi sled barve, zato je nujno potrebno, da se na deščico napiše za katero barvo določeno uporabljamo.

Tako! V eni od naslednjih objav pa napišem kaj o pištolci za lepljenje. Ne vem koliko vas jo ima (jaz vem samo za Suzano, ki jo je nabavila malo pred menoj). Povedala vam bom koliko stane, koliko stanejo lepilni trakovi, adaptor za 6mm trak in kje pri nas jo lahko kupite. No, ne samo pištolco, pač pa tudi ostalo kar sodi k njej.

OKROGLE Obletnice

Kako zanimiva so si včasih ta nasprotja. Sploh na petek 13-ti.

Govorim o nasprotjih v mojem življenju. Na eni strani bele osnove voščilnic, na drugi strani čisto črni prsti (priznam, ne samo prsti, ker mi je uspelo tudi politi pol stekleničke črne barve po kavbojkah in so danes romale v smeti), kosilo rumeno- zeleno (sveži široki rezanci s popečeno kraško panceto in zelena solata.

Ko sem za silo sprala črno barvo (vajo s šrno barvo sem ponavljala kar dva dni-včeraj in danes; nohti so še vsi črni, saj so vpili barvo kot žejna puščava), sem se zakopala v zemljo, kamenje, plevel.... in potem nazaj med bele osnove. Neke druge. Ureznina (ne prav globoka, pa vendar takšna, da ne dopušča izvajanja pritiskov zaradi ponovne krvavitve) me je prisilila, da sem spet menjala to kaj počnem.

Danes mi je bil resnično prav zanimiv dan. Včasih se čudim, kako lahko toliko enih raznolikosti, pripetij, nezgod , štosov.... stlačiš v en sam dan. Za današnjo objavo...poigravala pa sem se s kvadratki in okroglimi številkami.

Pogled v zakulisje

V teh dneh sem padla v svet škatlic. Spet. Odgovor na vprašanje ali rada delam škatlice je takšen: rada, kadar jih ni veliko in kadar to ni več kot tri dni zapored. Ampak ... (saj veste, da je vedno nek ampak :):) ) .... se pač moramo prilagodit naročilu in željam, potrebam.

Če ob vsem ostalem delu raje vidim, da sem sama(zvoki iz radijskih valov so izvzeti ... ti so neprestano z menoj), pa pri izdelavi škatlic prav hrepenim po tem, da je nekdo z menoj. Je smešno, ko sem 1x organizirala tako, da so mi pomagali pri delu. A sem na koncu ugotovila, da bi sama naredila v prav takšnem času, saj se lahko drugače "obrnem" ko sem sama.
Dovolj mi je čebljanje, da mi kdo odstrani kakšno zaščito z dvostranskega lepilnega traku, prestavi kakšno škatlo, odnese v večjo škatlo .....
Pri škatlah je tudi vedno problem nabavljanje materialov. Kopičit zaloge materialov za to in ono kar ne moreš. Zaplete se že pri samem papirju, ki ni čisto vedno na voljo in ga je treba hodit iskat v Ljubljano. Pole so velike (70x100cm) in tako je že sam razrez pravi podvig. Nekatere škatle so tudi iz manjših pol. Zato se naredi, da se včasih tudi uštejem pri izračunih. Kot zgornje sivo bele, kjer sem za pokrove računale komade na izrez večjih pol, naročila pa manjše. In tako je seveda zmanjkalo in je bilo potrebno ponovno naročat. Za naročilo papirjev pač ne moreš kar v trgovino in jih kupit, ker praviloma  trgovina nima takšne zaloge papirjev.

Tudi pri dekoriranju škatlic se lahko zaplete.Vzorčke običajno delam z domačo zalogo, kaj pa mi potem lahko ponudijo trgovine, je povsem druga zgodba. Z materiali. Pri štempljanju se mi je že naredilo, da je blazinica nekje proti koncu izpustila svojo dušo in tako je prišlo do barvnega odtenka sicer ene te iste barve, saj je bledenje stare proti čisto novi povsem drugačna niansa. To je le primer z blazinico. Enako je s trakovi in kakšno drugo stvarjo. In na prav nobeno stvar se ni za zanesti. Naročiš npr. gumbe z dvema luknjicama in dobiš one s štirimi. Kaj boš?
Kogar kaj več zanima kako se škatlice sestavljajo skupaj, pa je tukaj nekaj fotografij. Saj včasih si želim kaj več poslikat, pa mi to preprosto vzame preveč časa.