Spet sem šla v živalski vrt

Spet sem šla v živalski vrt je nov album, ki sem ga delno predstavila že v prejšnji objavi.

Pa bi mi bilo kar malo hudo, če bi šla kar tako mimo njega, da bi nič ne povedala, napisala.

Osnova...mislim, da o njej ni potrebno posebaj govoriti, saj so to spet rjave kuverte in šest jih je tokrat skupaj vpetih v celoto. V vsaki od njih je še karton za slike in/ali tekst. Le teh nisem nič slikala, saj so popolnoma "natur", se pravi nič dodatno obdelani, "krancljani".....le treh različnih barv so.

Rada delam za otroke. Pravzaprav bolj "veliko lažje", ker se nekako lahko poistovetim z otrokom (ta vedno in vselej živi v meni) in ne razmišljam o tem, kako bo izgledalo na pogled, ampak kako to mogoče lahko vidijo otroške učke.

Tako na prvi fotografiji rožice in želve, ki se vrtijo na vrvici. Zdaj gledajo sem, zdaj tja in skozi moje doživljanje otroka spoznavam pojem levega in desnega, zgoraj-spodaj....

Seveda pa otrok pri tem potrebuje primerno usmeritev. Mogoče na vse skupaj gledam preveč skozi oči mene kot mame in mojega "usmerjanja" v teh zgodnjih mesecih, letih.
Drugo fotografijo sem v sebi poimenovala "oblike in barve" Seveda je v njima skrit tudi otip različnih materialov (gladke plastične napihnjene podobice, kosmatena krava, ki celo malček obrača oči). In kam gredo "tace"? Prej so hodile gor, sedaj pa....

Imeti rad, ljubezen....tista, ki je še ne razumem......samo čutim....Ti si moja in jaz sem tvoj! Pripadam ti in tako bo za vedno in vselej. Mama in otrok, ali oče in otrok....... In to je nekaj lepega. In nisva sama.

....štejem kroglice, barve, metulje, rožice.....spoznavam spredaj in zadaj (privezani noj ima zadaj metulja), ločujem kaj je notri in kaj zunaj, se sprašujem kdo je skrit....

 Pod in nad drevesom je.... in zvezde niso samo svetle in bleščeče, v mojem svetu na drevesu obrodijo krogle in s prstom polzim po valoviti obliki desnega roba.......
Tam nekje je simbolična hiša, pripeta in ob njej mi mama pove, da hiša brez ljudi in ljubezni, dobrote....ni nič. Zato na drugo stran narišem srce, rožo, mamin obraz, sebe, domačo živalco.....
Tam bo, vedno in vselej za mene. Tudi takrat, ko bom že velik/a.
Tako sem pač jaz  vedno razlagala malenkosti otrokom in to poizkušam govoriti skozi izdelke za otroke.

Učili smo se zavezati in odvezati in "budna sova" sem bila jaz.

Spoznavali pojme "odprto in zaprto", "spodaj/zgoraj"......

Na takšnih povsem malih stvareh. Vedno mi je bilo v izziv. In mi je še danes!

Sem danes kar .....veliko spravila skupaj. Tako v besedi kot fotografiji.
Vse fotografije albuma so zbrane tukaj. Lahko pa si ogledate tud predstavitev, ki sem jo "pripela" na FB.