Modni dodatki kot darilce

Preden sem se lotila tega pisanja, sem se skušala spomnit, kdaj nazadnje v mojem življenju sem si kupila torbico. Pa se nisem mogla spomnit. Že nekaj let jih namreč pobiram od obeh hčera, kadar se kakšne naveličata, sama pa kupim zgolj kakšen ruzak za na pot, ali pa takšno torbo, kjer je moč shranjevati tudi mape za A4 liste.

Sicer tele papirne torbice nimajo nobene povezave s pravimi torbicami. V smislu uporabe seveda. So mi pa vseeno simpatične. Dolgo jih že nisem delala. Ta vikend pa me je kar nekaj prijelo. Mogoče je temu krivo to, da sem se ostrigla čisto na kratko, kakšne 3-4 cm , proti prejšnjim do več kot sredina hrbta dolgim. Kratki lasje so me vrnili nazaj v mladost, sajsem takrat zadnjič imela kratke lase.

Po prvi rdeče črni še skorajda nujna modro bela kombinacija. Se spominjam, ko sva bili s sestro majhni, sva kar naprej delali torbice iz papirja, pa denarnice, razne košarice, celo svojh papirnat denar sva si naredili. Pa naj še kdo reče, da sem že odrasla in zrela oseba!

Še vedno se rada(tako kot v otroštvu) igram s papirjem, delam denarnice, torbice..... In prav uživam pri tem. Le da tokrat ni poleg sestre, s katero bi se prepirala, tekmovala, smejala....... Ampak bolj od tistih otroških papirnih so mi ostale v spominu kvačkane. Okrogle. Mama je vedno dovolila, da sem porabila ostanke razne volne in kvačkati v krogu se mi  je zdelo sila preprosto. Bile so pisane, pač odvisne od ostankov.

Torbice so velike 16x12x4 centimetre. Ravno takšno velikost sem izbrala, da gre lahko vanjo normalno velika voščilnica. Prva rdeče črna je malček drugačna od ostalih treh -pri robu nima dodanih okrasnih trakov in držali torbice se navidezno nadaljujeta še do samega dna torbice.