In življenje gre dalje

Kako dobro dene občutek, da je v tebi vsaj nekaj življenja.
Dan je mineval zunaj. Sicer pri nas ni bilo tistega prijetnega sončka, ki je bil značilen za zadnje dni, ampak je bilo ravno prav za delo na vrtu. Ker ne uporabljam rokavic, raje ne povem kakšne imam roke. Bilo je to delo....tako v počasnem posnetku. Po 15 minut, pa pavza in spet dalje. Ampak seme ni in hotelo samo v zemljo. Bila sem tako utrujena, da sem četrto in peto uro kar spala kot ubita.


Sedaj pa sem imela možnost dokončati dve voščilnici. Mularija se je pojala zunaj. Videti jih ni bilo, le polno kričanja in vriskanja, pomešanaega z občasnim trmastim cepetanjem v tla.....takšni čisto domači in znani zvoki. Le vsake toliko časa so pridirkali po kakšen kozarec soka in spet jih je odneslo nazaj v brezskrbno igro.

Tale prva nekako sovpada (vsaj upam) z izzivom na Stamp Something, kjer so imeli ta teden Shape Somethings.

Osnova je tokrat temno rjava, izdelana pa je tudi notranjost, saj bi se po takšni temni barvi težko pisalo.

Papirji so tokrat zgolj enobarvani, elementi pa dodajani s pomočjo 3d blazinic. Barvala sem z vodenimi barvami. Bele pike so (spet) narejene s pisalom v tubi za 3d učinek.
Velčji roza krog sem še okrasno naluknjala po robu, pri strani dodala izsekane rožice in to je to.

Naslednja pa ustreza za The corrosive Challenge, kjer je bil Challenge#7 Sketch Time.


Uporabila sem mojo priljubljeno štempiljko.

Oba ozadja sta moja, barvala sem z vodenimi barvicami (nimam še prave moči za uporabo barvic).

Dodan še pisan trak in pa izsekane zvezde, ki sem jih okrasila z zlatimi pikami.

Danes grem spat kot otroci: ob 9-ih.

Ps: hvala vsem za lepe želje povezane z zdravjem. V teh dneh to resnično nekako potrebujem.