MIX objava -ali po domače

Dnevi tako zelo bežijo, da datume na koledarju komaj sledim. Hvala bogu za satelitske ure, saj bi drugače še to premikanje zamudila in se jutri zjutraj čudila kam neki gre ta svet.

Po "nevemkakože"(hčerin izraz za njene mojstrovine) skupaj dano darilce za materinski dan. Sem namreč ljubiteljica izdelkov s temno čokolado. Sicer ne od nekdaj, pač pa zgolj zadnjih nekaj let (kakšnih 6 jih bo). Je pa paketek še vedno zavit tako kot je prišel v moje roke. Mislim, da ga bomo danes zvečer načeli.

Druga me je presenetila z pikastimi ovojnimi papirji, zaradi katerih je nastal takle nered na delovno odlagalni površini. Tako mamljivo so me klicali in zapeljivo gledali. Škoda ker so ti ovojni papirji tako zmuzljivi in je tako delo z njimi precej težko. Ali pa jih ne obladam, nisem z njimi skupaj na isti valovni dolžini. Saj se da kaj narediti (o tem kasneje), a je tako zamudno, jaz pa bi.....seveda da rada bolj hitro in ne tako počasi.

Kar nekaj načetih projektov je na temle pultu, pa v moji glavi divja še nekaj drugih, novih, drugačnih. Če bi jih slučajno pospravila na kakšen kupček, jih preprosto ne bi nikoli dokončala.
Naslednja fotografija pa....

...mandala na platnu(akrili) moje najmlajše.
Polno hišo je treba tudi nahranit. Tako smo oni dan spekli 6 zelenjavnih pic, vsako malo drugače:

Kaj je še novega, aktualnega....?
Aha!!! Imamo nov način konzerviranja v naši hiši.

Vsak dan sveže, nič pokvarljivo, ne redi, brez konzervansov.....

In za konec še...(kot sem že zgoraj omenila) -navkljub vsej tankosti in zmuzljivosti, se da kaj narediti tudi iz ovojnega papirja (napovednik).

Moje prvo leto

Moje prvo leto..pa da ne bo pomote....ne moje, ampak kar tako, za nekoga. Jaz na svojega prav gotovo nimam takšnih papirnih spominov. Se pa spominjam fotografij tam okoli 14 meseca. Na vseh fotografijah sem v ruti. Sem vprašala mamo čemu tako, pa mi je odvrnila, da jo je bilo sram, ker sem bila skorajda brez las. Pa punčka!

 Kaj moram? Takšna sem bila. Dandanes pa se ne znebim neukrotljivih in gostih las, ki jih je vedno preveč. Že nekaj tednov razmišljam, da bi se ostrigla...čisto na kratko. Po.....????hmmmm??' mislim da več kot 30-ih letih.

Album je čisto preprost. Zgolj razdelila sem ga (z dodanimi napisi) na mesece.

Personalize a free picture slideshow

Sedaj pa grem.......Kartat!

Nov album Živalski vrt

Tale je začel nastajati že preden sem "mrknila" zaradi roke in potem se je delo ustavilo. Včasih se je kar malo težko "vrniti nazaj" na nekaj nedokončanega, saj ta čas zorijo v tebi že nove ideje, videnja in potem se kar malo zatakne.

Izbrala sem ležeč format z lepljenjem no osnovo. Če pri prvih dveh ni bilo nobenih sledi o majhnih punčkah, sem tokrat želela, da je takšen ....bolj primeren za punčke. Se pravi kakšna rožica, barve.

This free photo slideshow made with Smilebox

Sama osebno bi se težko odločila, kateri od teh treh ZOO albumov bi jaz imela, če bi morala izbrati samo enega.

Moji prijatelji

Počasi se vračam nazaj v vsakdan. Sicer še vedno ne takšna kot bi morala biti, ampak tudi to pride na vrsto. Roka že lahko nekako odreže papir (le pretrd ne sme biti, pa gre).
Ko sem včeraj malo brskala po spletu, sem videla, da tale moja mini knjigica, album vsebuje elemente, ki so jih zahtevali na blog hopu pri ScrapFIT: pomlad, nekaj zelenega, nekaj svetlečega in pa kakšen od insektov. 
Ko sem začela delati, sem premišljevala, kako se pri meni skozi leto menjajo različna obdobja. S pomladjo se ponavadi začnejo dogajati bolj otroške stvari, veliko je albumov, listov iz albumov....

Iz omare sem izvlekla že davno pozabljen blok papirjev z raznimi otroškimi motivi. Ravno prave trdote za oblikovanje platnic.

Albumček je velik 21 x 16 cm.

Še sem tu ...nekje

Še sem tu..nekje.
Le objavljala nisem, gledala in brala pa sem, sem ter tja (odvisno od počutja) tudi komentirala.
Pač preprosto pride včasih tako in nič ne moremo. Saj ni, da bi mene ustavljale ideje, čas(čeprav je tudi ta ničkolikokrat moj gospodar), motivacija....Ne! Le te moje roke...nekaj proti čemur se ne morem boriti. Žal.
Tako se je že v petek bolečina nezadržno selila, sobotno objavo sem še nekako izpeljala, mrtvilo pa je kar prihajalo in prihajalo in se širilo. O bolečini sploh ne bi. Vendar pa sem spet "zgurala" brez blokade. Seveda na račun štirih neprespanih noči.




Še en iz serije ZOO albumov. Drugačen od prejšnjega. 

Sedaj bo spet trajalo do kakšne naslednje objave. Nekdo mi je namreč ukradel 4 dneve. Trenutno lahko delam z roko v mirovanju, ko pa jo je treba premikati, bog ne daj uporabljati kanček moči, je preprosto....groza.