Bela srca

Huh.....!!!!

Po nekaj dneh boja z računalnikom (saj veste, kako izgleda formatiranje, potem iskanje driverjev, nalaganje programov in ko že misliš , da si zadel terno, ugotoviš, da ti še manjkajo pisave, pa to in ono.)
Skratka...nič kaj prijetno delo, ki živčno ubija (vsaj mene) in zanimivo....ena tistih novih stvari, ki se je jaz ne veselim. Če ne bi bilo sina, ki je bil glavni pomočnik, bi ta računalniška čreva kar skozi okno zabrisala, tako me včasih razburijo.

Belo osnove in pokončen format z izdelano notranjostjo, bela srca, ki so tako ali drugače malček obdelana in lepljena na rdečo podlago....je rdeča nit teh štirih voščilnic.
Lahko bi jim tudi rekla, da sodijo v tisto "simple and clean" izdelavo.

Več fotografij pa na Voščilnicah.(kjer sem na račun vsega zgoraj omenjenega skoraj pozabila pot, kako priti v administrativni kotiček).
Prijavljam jih na A Spoon Full of Sugar, kjer želijo srčke .

Harmonika mape -spravljam spomine ljubezni in postopek

Končno mi je uspelo vsaj malo približno narediti harmonika zgibanko -harmonika mapo.

Takole nekako izgleda stranski pogled na tri v kupček zložene. Eno podobno sem pred skoraj letom dni predstavila na Svetu otrok: O njem shranjujem. Po enakem kopitu so narejene tudi mape za recepte: klasična harmonika mapa, mapa za recepte.

Ko sem tole delala, so nastale tri. Več o izgledu teh treh map pa na moji strani.

Potrebujemo: za zgibanje karton, ki meri v dožino 30 cm, za zadnji zunanji sredinski vstavek pa karton širine 14 cm. Višina je pri meni 19 cm, ampak to je popolnoma odvisno od tega, kako velike imamo notranje žepe. Moji so pač takšni (spet prilagajanje papirju, ki ga imam na voljo). Pregibi na harmoniki so na 2cm (hrib, dolina), od vsakega robu pa je 3 cm. Za zadnji sredinski vstavek določimo sredino(7cm). Od te sredine potem še v levo in desno naredim po tri pregibe(na razmaku cca.5-6mm). Skupno jih je torej sedem. Tu so vsi narejeni na isti strani. Vse zgibe dobro zapognemo. Sledi dodajanje lepilnega traku in sestavljanje skupaj. Skupaj zlepimo zloženo harmoniko in zadnji sredinski vstavek tako, da se robovi stikajo. Lahko zadnji vstavek naredimo tudi daljši. V tem primeru lepimo nekoliko od robu. Tako obdelan nov kos potem prilepimo na platnice(tu je velikost platnic set odvisna od tega, kako velike/visoke, široke imamo notranje liste z žepi). Jaz sem tule uporabila barvno lepenko, ki je ni potrebno oblačit. Lepimo kakšna 2-3 mm proč od zadnjega zgiba narejenega na zadnjem sredinskem vstavku (huh, nisem ravno dobra za razlage; se pa vidi, kje je dodan dvostranski lepilni trak a sliki). In na koncu nam ostane samo še, da izdelamo notranjost platnic in tako prekrijemo lepljenje.Ostane nam  še dodajanje listov na pripravljene zgibe.

Lahko pa seveda oblečemo tudi kakšno drugo lepenko, trši karton.

Enak postopek, kot že zgoraj opisan, le da imam tokrat zadevo narejeno z oblečeno lepenko.

Ali pa takole..........(rumeni dodatki levo in desno so zgolj okras, namenjen za zatikanje listov).

Če je bilo kar nekaj teh map narejenih za shranjevanje receptov (tam ponavadi dodajam notranje vstavke v žepe za pisanje), so današnje namenjene shranjevanju ljubezni. Tisto v smislu.....danes sva bila v kinu, pa gredo lahko karte v žepek; kakšna fotografija,; morebitno ljubezensko pismo; razna čečkanja na lističe; posušen podarjen cvet; ovitek od podarjene čokolade ...itd. Poleg listov s pisanjem, seveda. Včasih polno ljubezni, drugič mogoče bolečine ali razočaranja, besa...

Nagradica in simpatičen dečko

Najprej nagrada, ki sem jo bila zelo vesela.

Še tolikanj bolj, ker je prišla od Maje iz POLIPAP CRAFTER, katere delo resnično občudujem in se ji najlepše zahvaljujem.

Podelila naj bi jo naprej 12 drugim blogerkam, blogerjem. Ko sem pregledovala to nagrado, se je že vse zapolnilo. Zato naj jo vzame vsak, ki tako ali drugače spremlja moj blog. Sončna nagrada na današnji čudovit sončni dan.

Naslednji pa je trodelni album.

Trodelni....Se zloži na tri dele (tri fotografije), drugače pa je narejen iz enega samega daljšega konca kartona. Na obeh stranskih delih sem za osnovo uporabila šivanje s šivalnim strojem(nek prastar, ki dela samo ravno šive, pa še te bolj tako, tako...), v sredinskem pa naredila zgolj imitacijo šivanja. Tako sem se odločila, da dodam še zahtevajoč napis in tole slikovno zloženko prijavljam na ScrapFIT, kjer so bile zahteve po šivanju in točno določeni besedni zvezi.

Dodala sem še nekaj ročno izrezanih živali, nekaj sem jih naštempljala.

Gre za simpatičnega dečka Tima, ki ima rad živali. Tele so pravzaprav magneti z našega hladilnika, s katerimi se ponavadi igra, kadar je na obisku. Preprosto sem jih obrisala na karton in potem izrezala.

Ker je deček zelo, zelo živahno in radovedno bitje, so vsi dodatki lepljeni naravnost na podlago, da bodo tam tudi ostali.

Seveda pa bo poleg v dar dobil tudi tiste njemu tako ljube magnetke. K sreči sem imela še en paketek v rezervi.

Večna mala lepotička

Kar nekako me spremlja in hodi z menoj tale prikupen lik, za katerega sem šele v lanskem letu odkrila, kako zelo priljubljen je.

Preprosto preoblečena škatla za čevlje, ki je bila narejena za štiriletno hčero nečakinje.V notranjosti so bile vrečke z penastimi roza bonboni, roza plišasta igračka in Kitty pobarvanka (kar doma narejena, brez vseh pretiravanj, saj se še dobro spominjam "barvanj" štiriletnikov).

 

Naslednji pa je komplet voščilnice in mini vrečke v katero je naročnica položila uhane in verižico v škatlici. Za posladek pa je notri padel še kinder jajček.

 

Tokrat sem vse skupaj malo obrnila in je 3d lik izdelan na vrečki in ne na voščilnici. 

Živahno žirafasto

Prva objava v novem letu, letu 2010. Spet bom potrebovala nekaj časa, da se bom navadila pisati drugačno letnico, ampak tako je pač vsako leto. Ste lepo silvestrovali in pričakali slovo starega in naredili prostor novemu? Nisem pisala posebnega sporočila z voščilom, saj so bili blogi te dni zasuti z dobrimi željami drug drugemu.
Pridružujem se vsem lepim željam.

Niso nastale v novem letu, pač pa še v prejšnjem. Tik pred zdajci, v zadnjem trenutku, za novorojeno bitje in naročnico, ki je želela podariti motiv žirafe.

Seveda ne znam in zmorem ostati v okviru ene same voščilnice, saj če se le da, poizkušam dati možnost izbire. Pa kaj? To mi je pravzaprav všeč in je tista gonila sila, ki me žene dalje k novim izzivom. Neko podobno žirafo sem že naredila v lanskem letu in ta s svojo razgibano barvno shemo je bila osnova za delo. Sicer mi je bil na začetku izbor motiva žirafe nekoliko čuden/nenavaden, a ko so bile dokončane, sem se šele zavedla, da je to prav prikupen motiv ob rojstvu novega bitjeca. Sledi vpetosti v različne zakoreninjene kalupe so očitno še vedno močno prisotne pri meni. Še veliko "meja" bo potrebno prestopiti, preden bom pravzaprav zadovoljna s svojim delom. Poizkusiti tudi kaj novega. Čeprav tudi z dosedanjim delom nisem ravno nezadovoljna. Priznam, da mi je včasih kakšno stvar prav težko dati iz rok. V tistem smislu: držiš in ponujaš, pa tvoj stisk kar ne popusti in se krčevito oklepa predmeta in v tebi vrta črviček "bi, ne bi". Končno zmaga zdrav razum.

Motivi so pobarvani z akvarelnimi barvicami.

Osnove so bele, izdelana notranjost in vsaka je nekoliko drugačna. Tako v postavitvi, dodatkih kot izboru papirjev(sicer večina njih izvira iz ene serije). Po izboru naših je favoritka tale z dvema papirnima rožicama. Hčera me je vprašala "Zakaj takšen format?". Preprosto kot skuhati pasulj (bi rekel moj serviser satelitske tehnike)....papir je tisti, ki me postavi v podrejen položaj in jaz tista, ki mu samo sledim. Včasih bolj, drugič manj uspešno.Vsekakor pa sem za spremembo od drugih področij življenja tu vesela, da sem v podrejenem položaju.

Danes je dan za kakšno "pametno" risanko, novoletni koncert in skoke novoletne turneje, obiske ter druženje s sorodniki in mogoče mi celo uspe narediti idrijske žlikrofe. Nekako mi kuhanje zadnje tedne "ne potegne" prav z velikim veseljem in ta idrijska specialiteta prav gotovo ni končana kar en, dva, tri. Pa še tam sem takšna kot pri voščilnicah: ko že delaš, naredi še kakšen kos na zalogo :(