Res zelo neobičajno za mene. Ampak tako je pač prišlo. To poletje se je toliko dogajalo, da vsega preprosto nisem zmogla delati, slediti, se udeležiti.....Toliko vsega je še ostalo na seznamu za naslednje leto, ko nas bo v svoje kremplje spet vzela vročina. Sicer se je nekaj tega dogajalo na
Svetu otrok, ampak tudi tam ne prav veliko. Vsaj kar se ustvarjanja tiče. Smo se za letošnje leto bolj prelevili v potepuhe.
Včeraj zvečer smo se vrnili iz čisto prekratkega dopusta in naj si še tako želim vreči v ustvarjanje....... za to preprosto še ni časa. Nekaj sem poizkušala, pa niti pobarvati nisem znala prav.

To je bilo samo toliko, malo za mojo dušo, da spet vonjam papir(čeprav sem tudi na dopustu imela dvoje papirne delavnice za otroke), se vsedem na moj stol namenjen počitku/premišljevanju/iskanju idej (drugače vse delam stoje) in gledam po tako znani našarjeni delavnici. Tisti tako znan nered, papirji po tleh, policah, mizah.....razna lepila, pisala.....nedokončani listi albumov, ki me čakajo na drugi mizi, kjer sem jih pustila za čas, ko se vrnem domov.
Malo sem že pokukala po drugih blogih, malo pa še bom v prihodnjem tednu (vsaj upam), ko postorimo še vse tisto, kar je pač treba.