Slovo februarju

Joj!!! Saj kar ne morem verjeti.

Kot bi tale moj blog izumiral. Danes CELO 10-a objava v februarju in mislim, da bo to kar vse za ta mesec. Mogoče pa zato, ker je to najkrajši mesec v letu. Neke vrste tolažba pa je to.

Saj dogaja se veliko (ne več, ne manj - le normalno). Tudi to, da so bile počitnice, da je lepo vreme klicalo ven, da nihanja v temperaturah prinesejo kak glavobol in smrkanje, da smo malo praznovali, se malo potepali.

Na levi  škatlice, ki so se (20 njih) že razkropile po Sloveniji in čakajo še enkrat toliko svojih sestric. Gre za emblažo, kamor se pospravijo določeni izdelki in postavijo na ogled na trgovinski polici.

In čisto slučajno so ravno toliko velike, da bi v njih lahko bile tudi kuverte in voščilnice(se vidi sivo na dnu - ojačano z lepenko v dnu in sprednji iz zadnji strani).

Dogodilo se je še nekaj preko 30 škatlic, a moram odkrito priznati, da zadnje čase nekako izgubljam voljo za fotografiranje. Zgubljam živce, ko moram poiskat prazen prostor, kjer lahko fotografiram. Ali pa ... ? Mogoče bi pa le morala pospravit nekaj šare.

Kuvertice, ki imajo tudi svojo zgodbo.
Velik del poslanih se je izgubil neznano kam. In ker vem, kako bi se sama počutila, sem pobrskala med mojimi in hčerinimi zalogami v ATC škatli in našla shranjeno nekaj njih ter nahitro izdelala še 9 dodatnih. Za kaj več pa je zmanjkalo časa. 

Nekaj časa je odšlo tudi v urejanje spletne strani (moje in še ene druge, ki nima nič z ustvarjanjem). In tako se čas kar izgubi neznano kam. Vmes sem šla mimo 100 000 obiskov na mojem blogu (odkar sem namestila štetje) in se odločila, da bom podelila kakšno malenkost ko ..... ko bo številka recimo 111 111 (da bo v slogu z drugim mojih jazom, ki je računalniške narave).
Sedaj pa mulce "jagat". Jutri je šola.