Tole pa je bil resnično zanimiv izziv.
Predlogo za kopalke sem pobrala nekje na internetu in se potem lotila oblikovanja. Ker se mi "smili" vsak papir, sem računalniško naredila predlogo tako, da praktično ni tiskanih vzorčastih ostankov.
Voščilnica, katere že sama oblika je dovolj zgovorna, dopušča še veliko poigravanj z raznimi dodatki v obliki verižic, okrasnih robov, spremembe pri naramnicah in podobno.
Delana je lahko v enem kosu, se pravi, da je dvostranska: na eni strani zgornji del, na drugi strani spodnji del. Lahko podarimo en sam kos (zadnja stran prazna), ali pa dva kosa skupaj.
Druga zgodba pa os tele jakne. Predlogo sem kar dolgo sestavljala skupaj. Potem sem le nekako naredila takšno, ki mi je "sedla".
Druga težava se je pojavila ob izbiri papirja, saj je Slovenija kar se papirjev za ustvarjanje tiče zelo slaba ponudnica.
Črna na sredini je pravzaprav vzorčni model in tako ni do konca sfiniširana. Za drugi dve pa sem uporabila pisan papir Iin dodajala dodatke v obliki gumbov, traku....
Voščilnica je pravzaprav sestavljena/lepljena iz treh delov: notranjega enobarvnega svetlega dela namenjenega pisanju, srednjega enobarvnega papirja in zunanjega vzorčastega papirja.
Ja pri nas je težko s papirji, zato v zadnjem času kar sama v Photoshopu naredim različne vzorce, ki jih nato natisnem in jih uporabim pri voščilnicah. Tako ni več težave, da je vzorec pravi, barva pa napačna :).
OdgovoriIzbriši