Slovo oktobru

Dan prezgodaj, pa vseeno. Jutri bom odsotna (pol dneva delovno, preostalo polovico leteča po terenu z mularijo). Tale moj prvobitni blog je malček obsojen na samevanje, ampak .... saj je tako skoraj vsako leto ob tem času, ko moje misli (za nekatere dokaj zgodaj) odplujejo nekam drugam in se imajo tam povsem dobro in fajn in ....

Za danes ali oktobersko slovo ena taka mešana objava ali vsega po malem. Hrana .... Ena mojih velik ljubezni (prizam .... sem gurman, velik jedec, ljubitelj vsega). In konec koncev je ravno hrana nekje v vrhu mojih dejavnosti. Pa najsi pripravljam tisto povsem vsakdanjo ali kaj drugega. Ne delam iz tega znanosti. Pač pa preprosto v njej uživam.

To je že sedmo leto moje poslanstvo št. ena(jap, tudi pred kakršnem koli ustvarjanjem) odkar sem razčistila in javno razkrila svoje kompulzivno prenajedanje, se ga odkrižala in začela jesti brez bremen naloženih na "plečih". In to znala prenesti tudi na druge, deliti, poslušati, usemrjati..... Uživam v okusih, barvah, hladnem in toplem, rada jem z rokami, rada imam raznolikot, pestrost, predvsem drugačnost, ki si jo mora vsak sam pričarati.

Na zgornji fotografiji kruh iz ovsenih otrobov(ne kosmičev -otrobov), brez kančka moke -lahko bi mu rekli beljakovinski kruh. Na drugi fotografiji pa kruh sedmih različih sestavin. Zaljubljena sem v kruh in zjutraj je to moj obvezni spremljevalec.

In ti prelepi jesenski dnevi bežijo kot ne vem kaj. Vsak dan je povsem drugačen, prav nič podoben prejšnjemu in prav nič ne napovedujoč kakšen bo naslednji. Bele krstne škatlice za konfete.....

Paličnjaki rastejo in se množijo, "preoblačijo"....

Mrcine so včasih jagnečki in včasih čisto prave zverine.

Nekdo me je spet potegnil v svet ATC-jev. Čudovito izkustvo, ki me vodi po predalih in iščem stvari, ki jih že dolgo nisem uporabljala, ko si umažem prste, delam na tisti majhni velikosti, ki se mi zdi tako nemogoča za ustvarjanje in pod mizo ležijo ostanki, ki jih čez nekaj časa pobiram in sestavljam nazaj, ker to sploh niso ostanki(pa o tem kaj več drugič).

Nekje na poti se dogodi kakšno "spravljanje vkup nečesar kar naj bi bilo podobno darilu", medtem ko v glavi že in še premlevam, komu moram dati to nalogo in kdo bo pospravil posodo, kdo odnese smeti......kam jutri, kdaj ... koga mečem iz postelje že pred šesto in kdo in predvsem kdaj se vrača na kosilo naslednji dan, da uskladim (to je kr neki, ampak včasih izpade prav cela znanost, ko moraš vsakodnevno nahranit šest ljudi, ki imajo vsak povsem svoje življenje in povsem samo sebi lastne prehranjevalne navade).
Toliko za zaključek oktobra. Za vse ostalo pa ..... vabilo z preprostimi modrimi vrečkami na blog, ki v teh dneh živi in bo tudi v kar nekaj nadaljnih -  živel.
Upam, da ste zadovoljni z jesenjo tega leta (jaz sem). Ne povsem do zadnje pike, pa vendar.  In nekakšna začetna hiperaktivnost se bo počasi umirila (sploh ko se 7 osebkov zbaše iz dnevne sobe izpred tv-ja /Gospodar prstanov /in priden na vrsto še jaz za kakšno minuto).

Pst: je pozna ura, ampak nič ne de. Sem si shranila pest piškotov in jih bom v miru poglodala.

Zgolj en oktoberski dan

Prav ubijalski so zadnji dnevi. Saj veste tisto, ko je ekaj tranutkov vse tako zelo pozitivno naravnano in usmerjeno, že naslednji hip pa se vse podere in pred nami je le še kup negativnosti, nejevolje, slabih občutkov, preobremenjenosti.....

Šopek voščilnic za 80 let. Naredila sem jih tako, da se lahko številka tudi spremeni, prilagodi. In nikakor ne smem pozabit na sončni žarek v včerajšnjem dnevu, ki je bil (čeprav s soncem obsijan) tako psihično kot fizično težak brez primere (kot vedno kadar je po sredi premagovanje bremen, ki nam jih naloži življenje in jih nismo sposobni več nositi, ne vidimo rešitve ..... in tako je ugasnilo še eno življenje) ... bonbonček, nagradica, ki sem jo prejela od Hali.

Hvala Hali ... vse je čudovito in vsak izdelek posebaj sem občudovala in bila navdušena nad tem, da ne občudujem zgolj slike na tvojem blogu, ampak lahko otipam, povonjam, preslinim......

V živčni vojni včerajšnjega dneva so izpod prstov prišle še tri štruce kruha (v dolgih minutah čakanja in trepetanja sem pač morala nekaj početi).Od leve proti desni: polnozrnata z ovsenimi kosmiči, koruzna za najmanjše in mešana pšenično pirina.

Kaj bo nastalo iz tega kupčka .... pa enkrat v prihodnjih dneh (upam) na I love christmas.

Marika klepetulja

Saj sem tale moj osnovni blog povsem zanemarila. Me je malček sram, ampak....

Saj delam, ustvarjam, dogaja se mi sto in ena malenkost, ki me nekako zmoti pri tem, da ne pridem do objave tudi tule, kjer me pravzaprav največ ljudi spremlja, pozna......

Najprej dogodek ena A. Hčera si je omislila psa, ki si ga je tako dolgo želela, sanjala o njem. In sedaj ga ima. Malo prikupno lepotico, ki sliši na ime Tara.  Čeprav ima kužija pri svojem fantu (kjer pač tudi večinoma živi), je za mene prav tako član družine. Tako sem bila vesela zanjo.

Seveda se vse te "živalske zgodbe" pri nas kar ne nehajo in ne nehajo. Po prvomajskih praznikih smo dobili ruskega hrčka, ki ga je mačja mrcina, ki smo jo dobili kake tri tedne prej ..... ubila. Grrr. Ampak doma smo že imeli drugega hrčka (prav tako ruskega), ki je bil namenjen hčeri moje nečakinje. Pa je ta potem ostal pri nas, ker si je nečakinja raje omislila podgane.  Prejšnji teden se je zgodba ponovila. Hrček se je odločil za izlet izven kletke in mačja zverina se je z njim poigrala. Tokrat začuda res samo poigrala. Kajti maček je hrčka nosil naokoli v gobcu, hrčku pa nič. In ta trap od hrčka, bi jo po tej izkušnji še kar kdaj pa kdaj mahnil v svet. Grozno!!!

Takole pa je stal na preži, ko so se po moji mizi sprehajali paličnjaki.

Drug dan je od same objestnosti in uveljavljanja svojega zgrizel ves papir na mizi. Ne vem kaj je mislil? Da so tam nekje spodaj paličnjaki, al kaj.

In glede na to, da sem bolj nočno jutranji ptič (vstajam tudi pred četrto uro zjutraj), imam družbo tudi takrat. Ta je kar vztrajal in vztrajl, da gre v mojo delavnico. Halo!! Takšnih pomočnikov pa res ne potrebujem.

Pa delam tudi. Tole je trenutno na moji mizi in čaka, da zberem dovolj moči, da nadaljujem.

Prejšnji teden je bilo tole (pakirna embalaža). Za vse ostalo pa ..... (dve osebi sta me celo pogrešali) .... me trenutno najdete tukaj. Današnja tamkajšnja hitra objava je nastala po celodnevnem potepanju. In na blogu I love christmas me boste več ali manj lahko srečevali tudi v prihodnje. Danes je objavljena tudi nagradica, ki jo je v prvem žrebu dobila Karmen. Sedaj pa dalje!!! V tem tednu bo gotovo razpis že drugega obdarovanja, tokrat drugačnega .... klasičnega. Samo še samo sebe nekje srečam, pa bo vse steklo. Zaradi večje preglednosti in zanimanja je na blog dodan tudi koledar, saj sem se odločila, da pa vendarle mogoče vso to množico individualnih delavnic ponudim tudi širše. Je še v pripravi, se še učim kaj sodi kam in kako se temu streže. Lep pozdrav .... od Marike -klepetulje danes. V prihodnjih dnevih, tednih, mesecih .... pa le vabilo na blog I love christmas.