Preprosto in še vedno pri knjigah

Včeraj sem premišljevala, kako tipično za mene, da ko se nekam zapodim, le tam kar nekaj časa vztrajam. In tako je sedaj s temi kazali.

Današnja preprosta, nekoliko daljša, na osnovi iz barvne lepenke, da so lepo kompaktna brez dodatne obdelave.

Vsa na zeleni osnovi, spreminjajo pa se rožice na vrhu.

Da pa so navkljub preprostosti še vedno nekaj posebnega, v stran knjige sedejo takole, kot je videti na zgornji fotografiji. Moji hčeri je bilo všeč, da rožice pri zaprti knjigi polovično kukajo ven. Bodo pa že otroci vedeli. Čeprav bi bilo sinu bolj všeč, če bi bil to kakšen marsovec ali kaj temu podobnega.

In hvala Mojci za prijazen komantar. Res mi je užitek ustvarjati za otroke, saj se z nekakšno lahkotnostjo spustim na njihov nivo, poistovetim z njimi, jih največkrat "vidim" in "slišim", ali kot večkrat rečejo njihovi starši: preberem skrivnosti in tihe želje. V nasprotju s svetom odraslih, kjer mi to ne gre prav dobro od rok, ali bolje povedano: mi gre od rok samo v določenih skupinah ljudi.
Pa dovolj o tem (malo čustvenega izliva, ker bom naslednjih 14 dni ločena od najmlajših dveh, a bom že preživela).

Še za primerjavo miška v knjigi.....

.... in kotno knjižno kazalo zataknjeno za vogal.

Brrr!!! ...kakšen petek 13.! Nalivi, grmenje, bliskanje, veter......