Ko ne najdeš in ne najdeš pravega ozadja.....

Nekateri motivi so res takšni, da v iskanju pravega ozadja nastane prava pravcata mala vojna, v kateri ponavadi zmaga motiv. Tako je bilo tudi s tem prikupnim psičkom. Prav nikamor ni hotel, le žalostno me je pogledoval iz mize. Če bi šlo samo za listič, bi mi bilo vseeno. Tako pa je to mini 3d motiv(sicer samo 3 plasti) in potem si že rahlo jezen, ker si moral truditi z rezanjem in da bi sedaj vse to kar tako obležalo.
Na drugi mizi so ležali listi hčerinega art journala. Pograbil me je božji bes, ko sem gledala, s kakšno lahkoto vihti čopič in kako hitro menja barve, se ne obremenjuje z napakami, saj je njena filozofija, da se vse da popraviti, pa če je še tako zgrešeno.

Pa sem vzela moj akvarelni blok, njene čopiče in barve, ki so bili na mizi in se sama lotila risanja ozadja. Nič umetniškega (to je visoko nad mojimi zmogljivostmi)....tako čisto otroško preprosto. Ampak sem pa našla pravo ozadje.

Prvi čepi pred cvetočim grmičevjem. Potem sem ga samo še izmenično lepila na bele in zelene podloge, zadnjo zeleno še obrisala z zlatim pisalom.

Drugega sem "posadila" med malo višje trave, kjer naj bi na vrhu bile nekakšne kot regratove lučke.

Ker je bilo ozadje manjše in neskladno v velikosti z belo podlago, sem morala še to nekako rešit. Obe strani zelenega papirja sem naluknjala in skozi luknje napeljala zlat trak. Preostalo zeleno ponjavo pa okrasila s zlatim pisalom v tubi za 3d učinek; na vsaki strani drugače.

Glede na moje porazne risarske sposobnosti sem kar ponosna, da mi je tole uspelo in sta psička našla svoj dom. Narezani motivi so že čisto predolgo ležali in se mi posmehovali.