nedelja, 22. januar 2012

Nov koledarček

Zadnje čase resnično uživam v delu takšnih in drugačnih dnevnikov, koledarjev, čečkalnikov... Se pač prepustim toku, da me nosi.

Malo tudi zaradi tega, ker sem sama potrebovala novega, potem se je še hčera "prislinila" za svojega.

Današnji ima sila preprosto notranjost. Nekaj listov na začetku, nekaj na koncu(praznih in potiskanih, barvnih, vzorčastih), vmes pa natisnjeni listi za vsak mesec, ki sem jih združevala v zaporedju: barvni list in na njem krog, natisnjen mesečni koledarček, prazen umazano bel list, ki je nevsiljivo poštempljan z različnimi motivi.
Še dva večja žepa spredaj in zadaj na platnicah, zadaj lepljen trak, ki se zaveže na prvi strani.


Nekaj pogledov v samo notranjost. Odtisi na umazano belih listih(izjema so prvi štirje listi) so tako diskretni, da se na fotografijah komajda vidijo.

Rožice na platnici so preprosto "sploščene", da ne ovirajo preveč rokovanje s koledarjem.

Nosijo pa ti koledarji/dnevniki s seboj nekaj obrobnih zgodb.
Ko sem enega med njimi pokazala moji po starosti drugi hčeri, je vprašala: "Za koga pa je?". "Za nikogar, kar tako", sem ji odvrnila. In je bila mnenja, da je čisto prelep, da bi ga lahko sploh kdo imel. Če se točno izrazim, je uporabila tudi stavek ..... da ga nihče ni vreden. Pa je takoj naslednji dan ravno tega želela njena najboljša prijateljica in od tega ni odstopila. Najmlajša hči pa je s svojim hodila v šolo. Njena sošolka je pred kakšnimi dvemi meseci dobila v dar moj narejen blok. Prazen. In sedaj ga je spremenila v dnevnik/kracalnik.

Od nekdaj so mi všeč ti koledarji, ki niso samo koledarji. Ki me ne omejujejo točno na to leto. Že zelo zgodaj (mislim da tam nekje  konec osnovne šole) sem si začela delati svoje lastne, saj sem vedno imela občutek, da mi drugi nekako niso "pisani na kožo". Seveda so ti, ki jih delam sedaj, povsem drugačni od onih pred leti. Tudi jaz sem bila drugačna. Takrat mi je bil všeč red, do milimetra natančen razmik med črtami, če se kaj list pomečkal ali umazal, ga preprosto nisem več mogla uporabljati. Danes pa ..... povsem drugače. Na kratko: bolj me privlači nered. In umazani in pomečakni listi so vsakdanjik.

3 komentarji:

  1. Super in zelo priročna zadevica. Tudi sama imam 2 beležki, ki ju izmenjaje uporabljam in kracam po njiju in večkrat pogledam za nazaj kaj se mi je pletlo po glavi :) Lepo si naredila in ni zastonj hči rekla, da je nobeden ni vreden :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Čudovito izgleda in hčerka ima čisto prav :-))

    OdgovoriIzbriši
  3. Prekrasno, res je škoda dat od doma takšno lepoto!

    OdgovoriIzbriši

Hvala za obisk in oddani komentar.
Marika