Fotografija kot darilo

Dokler ne gre iz rok, se ne sme pokazati. Praviloma, oz. takrat, kadar gre za ljudi, ki mogoče kukajo tudi po naših blogih. Prvo pa bi se rada vsem zahvalila za dobre želje v Božični delavnici. Sem bolje, pa ne še dobro. Ob jutrih še vedno težko vstanem, glede na to, da sem bila prej bolj nočni ptič, ki je začenjal nov dan tam nekje okoli četrte ure. Sedaj pa kar nekako poležim do šeste , pol sedme.

Pri tem kompletu sem se odločila za črno -rdeče-belo kombinacijo. Preprosto sem se zgolj prilagodila fotografiji. Hčera je sprva želela okroglo fotografijo, vendar bi se spodnji del fotografije precej izgubil, zato takšna oblika kot je(obrisala sem nek kolut cvetličarskega traku).

Tale druga pa je bila narejena 1,2,3 ... bi lahko človek rekel. Obdarovanka nas je presenetila s prezgodnjim prihodom, pa se jo je malo zamotilo, da sem hitro scoprala skupaj iz popolne nule. Zato je tudi mogoče malo bolj prazna.