torek, 5. oktober 2010

Težave in spet težave

Ampak da ne bo takoj razumljeno kot nekaj povsem črnega. Ne! Še ne. In upam, da bo tako tudi ostalo.

Zadnje čase bi se lahko poimenovala kar "škatljasta Marika". Vse polno škatlic. So + in - . Minus je to, da je zaslužek podoben ničemur. Ampak je tudi  + ..... ni potrebno razmišljat o barvah, postavitvah, dodatkih in podobno. Le ves čas zbranost, saj tu milemetri štejejo tako, da so največkrat nepopravljivi.
Nekatere škatlice gredo od mene kot končni izdelek, druge pa tako, da jih naročnik (zaradi prostora in hrambe) zgolj sam sestavi. Na zgornji fotografiji so takšne. Črne niso bile takšne in še nekaj njih ne bo takšnih, saj me čaka še 70 njih. Seveda pa tu vedno obstaja bojazen, da ne bo vse tako, kot je treba, da bo mogoče kje kaj sfalilo. Do sedaj se še ni naredilo, ampak .....nikoli ne veš.
Potem pa so tu materiali ..... :(
Lov za fotokartoni, dvostranskimi lepilnimi trakovi (Merkur jih nima več v svoji ponudbi/vsaj takšnih ne, ki pridejo prav meni in ..... Nov Lov, saj jih porabim kar nekaj in vsak ima svoj namen, prostor, papir....). Tako te dni nisem uin nisem dobila roza in svetlo modrega fotokartona, 250 g pa nima zadostne gramature.
Poleg materialov nastanejo težave še s pripomočki.
Vse kartone za škatle režem s skalpelom in zaradi njihove velikosti zgibam ročno. Kako bi imela te zadnje dni kakšen scorpal ali karkoli temu podobenega(za tisto, kar je do 30 cm veliko). Pri razrezu sem mojemu ukradla zgornje ravnilo(vodnih vag zaenkrat še ne potrebujem, a kaj vem, kam me pot zanese). Super zadeva! Le lahko bi bil krajši kakšnih 20 cm in bi bilo veliko lažje. O kako bi ga imela -zgibalnik namreč! A mislim, da nakup novega še ni upravičen, ni realen. Velikokrat mi namreč tudi ta ne bi pomagal. Zgornja oranžna škatla je npr. velika 20x30x10 cm.
In poleg sanjam.....Kako bi pa jaz že začela kaj novoletnega, pa se kake stvari lotim in jo moram že naslednji trenutek postavit na stran. Imam nek tak čuden občutek, da bo letošnji Božič malo čuden. Ker je tako veliko razhajanje v mojih željah in danostih.
Pa navkljub vsemu, se bom v teh dneh počasi selila v Božično delavnico. Preprosto moram! Mic po mic, pa bom že nekam prilezla. Tu seveda tudi še ostajam za vse tisto kar je treba ali me slučajno prime "da preprosto moram".

10 komentarjev:

  1. uf tole se boš pa narezala in nabigala.
    pa sem jaz mislila da imam veliko dela ko sem s sizzixom narezala 100 škatlic.....pa sem samo na nož polagala papirčke in valjala.
    zaslužiš si vse čestitke!!!! na sliki ne vidim koliko imaš dolgo ravnilo, ampak jaz sem si v Antusu po ugodni ceni kupila kovinskega 45 cm

    OdgovoriIzbriši
  2. Res prava proizvodnja! Komaj čakam tvoje Božične kreacije, nekako se mi že lušta po praznikih.
    Zgibalnik je pa tudi po mojem mnenju predrag. Pri nas stane 53 E. Koliko bi morala vleči po utorih, da bi se mi vsaj malo splačal!! Ne, pri meni ga ne bo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Uf, koliko škatlic, verjamme, da je to en velik zalogaj tako zaradi materiala kot pripomočkov. Dobra si!

    OdgovoriIzbriši
  4. Uhh, pa si res škatličarska Marika :) Kakšne količine.. Saj sčasoma verjetno postane lažje, ampak meni tudi mejčkeno dolgočasno. Je pa vseeno dober občutek, ko veš, da gre počasi h koncu.
    Tudi jaz že komaj čakam tvojo Božično delavnico. Je vedno polna lepih izdelkov.
    Scorpal sem si pred časom sama kupila.. uhh.. ga imam skoraj dve leti. Na srečo je bil cenejši. Ampak je tooook fajn, tako lepe utore dela.
    bi si ga pa verjetno lahko izdelala tudi doma.. z eno širšo ploščo za podlago in dvema daljšima plastičnima ravniloma, ki ju prilepiš vzporedno s hrbtoma, z ravno odrezanima deloma.. kak mm narazen. ali kako drugo podobno tanko plastiko. Potem pa rabiš samo še bonefolder oz. kak nadomestek.

    OdgovoriIzbriši
  5. Nena tole "moje" ravnilo je dolgo točno 1 meter. Fotokartoni so dimenzija 50x70cm, zato sem mnenja, da bi lahko bilo 20 cm krajše.
    Utori.....
    Bolj kot lep utor, mi je zamudno to, ko moram vseskozi merit in merit. Bi bilo lažje, ko do nekam porineš in je to to: le še povlečeš, nič ne meriš.
    Se pa naveličaš ja. In to močno. Sploh črne barve. Dobro da je delo po treh kosih(30, 35, 35).
    Ampak ko bom velika, bom sigurno imela kakšno zgibalno mašinco :)

    OdgovoriIzbriši
  6. O koliko škatlic moraš narediti!!!!
    Meni se smiliš, sama čez čas "znorim" od vedno istih stvari:):) Jaz to ne bi zmogla:):)

    OdgovoriIzbriši
  7. Jap, bo treba začet razmišljat bolj božično :)))

    OdgovoriIzbriši
  8. Joj, tole je pa prava proizvodnja in res občudovanja vredno!

    Bi pa tudi jaz na tvojem mestu pomislila in si scorpal izdelala sama, podobno kot ti je predlagala Sonja. Osnova trša lepenka in potem nanjo nalepljeni trakovi lepenke - tako kot na oroginalnem scorpalu.

    OdgovoriIzbriši
  9. ojoj.. saj to ni res, to je že cela "škatlodelavnica" - a ne bi ti razmišljala o kaki papirnici, knjigoveznici... imaš že celo proizvodnjo... strašna si v dobrem pomenu ... kar se lotiš vse pozlatiš...

    OdgovoriIzbriši
  10. ojoj.. saj to ni res, to je že cela "škatlodelavnica" - a ne bi ti razmišljala o kaki papirnici, knjigoveznici... imaš že celo proizvodnjo... strašna si v dobrem pomenu ... kar se lotiš vse pozlatiš...

    OdgovoriIzbriši

Hvala za obisk in oddani komentar.
Marika