Želim, Voščim, Pošiljam........

Preprosti živalski albumi

2012-01-31T19:22:00.002+01:00

Medtem, ko je na delovni površini povsem nekaj drugega, vam pokažem še nekaj za nazaj.

Povsem preprosto, pa vendar zelo drag spomin.

Prvi zgolj z dvema fotografijama in dodanim napisom na prvi strani. Narejen tako, da ga hčera lahko tudi doda v že obstoječ album, ki ga ima ali katerega prihodnjih.

Drugi dvostranski: na eni strani pes in na drugi mačka. Za našo najmlajšo, ki se praktično tudi največ ukvarja z "živalskim vrtom".

Tretji zložen in dolg; črna osnova -le mačji trenutek nekega nepozabnega dne.

Ps: dveh žal nisem uspela slikat, ker sta že prej dobila "noge", vendar je eden od njiju bolj obširen in vsebuje fotografije še prejšnjega mačka, pa paličnjakov, slučajnih živalskih obiskovalcev, ki niso naši....

Na delovni mizi pa popolno nasprotje....

Na današnji dan ("banda" je trenutno v kinu in tole je zapis o našem najmlajšem fantinu/ne otroku):
Pred 15 leti se je rodilo dete, ki mu je bilo dano, da bo preživel in živel. Že več kot mesec dni pred tem se je ekipa zdravnikov trudila, da zraste čim več, se mu s pomočjo injekcij čim bolj razvijejo pljuča, iz dneva v dan zadrževali prezgodenj porod .... Počakal je tam do 27 tedna in potem mu je bilo dovolj. Danes mu le še malo manjka, da me bo prerasel. In kot je bil že v gestakulacijski starosti "posebnež", je to ostal do dandanes.

B O O ! ! !

2012-01-30T08:38:00.000+01:00

Jah saj vem. Konec januarja, zima, pritisnil je mraz, jaz pa .....

So trenutki, ko se pač prepustiš trenutnemu navdihu in potem pač nastane, kar nastane. Čarovnice konec januarja. In netopirji, mačke, buče.....

Nekaj utrinkov iz notranjosti.

Malo sem pospravljala. Res malo in za zelo kratek čas. Kajti ko pospravljaš, srečaš toliko že davno pozabljenih materialov.In potem .... potem pač padejo v vodo tisti načrti o "pospravljenem".
Star koledar, ki sem mu odrezala številke, potem pa ga še prepolovila in dobila dve osnovi. To je ena od njiju v prenovljeni podobi.

Še nekaj škatel

2012-01-26T05:43:00.000+01:00

Velike pole papirja zavzamejo velikoo prostora. In ko so že razvlečene....

Veternice ki se vrtijo v kombinaciji z valovito lepenko in....

...pisano na rumeni osnovi dna z doddanimi trakovi, gumbkom...enkrat zelen pokrov, drugič oranžen.

Posebna dostava

2012-01-24T19:42:00.000+01:00

Nekaj novega in svežega pri darilni embalaži....
Ps: Škatle so tukaj samo simbolično sestavljene, brez lepljenja.

Igram se

2012-01-23T07:44:00.000+01:00

Osebno sicer ne tako, kot je mišljeno v naslovu. Jaz se raje igram s papirji. Nekdo drug pa ....

Še eden od baby boy albumov. Ne tako zajeten, s preprosto notranjostjo.

Na platnici napis in nekaj elementov.

Nov koledarček

2012-01-22T06:04:00.001+01:00

Zadnje čase resnično uživam v delu takšnih in drugačnih dnevnikov, koledarjev, čečkalnikov... Se pač prepustim toku, da me nosi.

Malo tudi zaradi tega, ker sem sama potrebovala novega, potem se je še hčera "prislinila" za svojega.

Današnji ima sila preprosto notranjost. Nekaj listov na začetku, nekaj na koncu(praznih in potiskanih, barvnih, vzorčastih), vmes pa natisnjeni listi za vsak mesec, ki sem jih združevala v zaporedju: barvni list in na njem krog, natisnjen mesečni koledarček, prazen umazano bel list, ki je nevsiljivo poštempljan z različnimi motivi.
Še dva večja žepa spredaj in zadaj na platnicah, zadaj lepljen trak, ki se zaveže na prvi strani.

Nekaj pogledov v samo notranjost. Odtisi na umazano belih listih(izjema so prvi štirje listi) so tako diskretni, da se na fotografijah komajda vidijo.

Rožice na platnici so preprosto "sploščene", da ne ovirajo preveč rokovanje s koledarjem.

Nosijo pa ti koledarji/dnevniki s seboj nekaj obrobnih zgodb.
Ko sem enega med njimi pokazala moji po starosti drugi hčeri, je vprašala: "Za koga pa je?". "Za nikogar, kar tako", sem ji odvrnila. In je bila mnenja, da je čisto prelep, da bi ga lahko sploh kdo imel. Če se točno izrazim, je uporabila tudi stavek ..... da ga nihče ni vreden. Pa je takoj naslednji dan ravno tega želela njena najboljša prijateljica in od tega ni odstopila. Najmlajša hči pa je s svojim hodila v šolo. Njena sošolka je pred kakšnimi dvemi meseci dobila v dar moj narejen blok. Prazen. In sedaj ga je spremenila v dnevnik/kracalnik.

Od nekdaj so mi všeč ti koledarji, ki niso samo koledarji. Ki me ne omejujejo točno na to leto. Že zelo zgodaj (mislim da tam nekje konec osnovne šole) sem si začela delati svoje lastne, saj sem vedno imela občutek, da mi drugi nekako niso "pisani na kožo". Seveda so ti, ki jih delam sedaj, povsem drugačni od onih pred leti. Tudi jaz sem bila drugačna. Takrat mi je bil všeč red, do milimetra natančen razmik med črtami, če se kaj list pomečkal ali umazal, ga preprosto nisem več mogla uporabljati. Danes pa ..... povsem drugače. Na kratko: bolj me privlači nered. In umazani in pomečakni listi so vsakdanjik.

Dokončano!!!

2012-01-20T09:53:00.002+01:00

Se spomnite objave Sreča v nesreči?

Takrat sem negodovala nad napačno narejenimi platnicami za knjigo in potem vse skupaj postavila na stranski tir. Ampak so stvari, ki te morijo, ne dajo miru dokler .... se pač zadeve ne lotiš in nekako dokončaš.Pa še ležalo je to povsod naokoli in mi jemalo prostor.

Ker sem imela že nekaj listov narezanih, sem bila v dilemi, ali naj naredim nove platnice, ali naj se lotim rezanja novih listov. Itak bo potrebno naredit oboje.

Ampak kaj prvo?

Potem sem se kar odločila za nove liste, saj imam tako veliko lažji pregled nad zalogo le teh. Pa še nekaj je prevagalo na jezičku tehtnice ..... sicer so listi vezani s špiralo, ampak vse to je potem skupno vkomponirano v kartonsko oblečene platnice (na zadnji notranji strani imajo zavihek v imitaciji usnja , kot tudi hrbtišče). In kako bom to zadevo izpeljala in kako bo na koncu izgledalo .... to je pa bil en VELIK VPRAŠAJ.

Takole samo en hiter pogled nekam v sredino, naključno izbrano.

Skupaj zbranih nekaj pogledov v notranjost.V notranjosti je namreč 40 listov in dodatno dva nižja transparentna (prvi v drugi vrsti, zeleni listi). Znotraj na platnici je žep za shranjevanje, tisti na zadnji strani pa je lepljen samo zgoraj in spodaj ter nameščen na sredino platnice, ne po samem robu.

In JA!!! .... tista strašno strašna vezava je uspela. Upam samo, da ne bo tako kot pri krofih. Prvič, drugič, tretjič so mi uspeli pravi lepotci, potem pa se je nekaj časa vse "podrekalo". Pa ravno sem že mislila, kako ti krofi niso noben bav bav.

OH JA!!! .... fant je - Tvoj vnuk in fotografije

2012-01-19T11:08:00.003+01:00

Samo na hitro, da dopolnim včerjašnjo objavo (z naključnimi fotografijami iz revije).

Več fotografij pa v objavi na spletni strani.

OH JA!!! ... fant je - Tvoj vnuk

2012-01-18T13:57:00.001+01:00

Plutje po modro, rumenih, zelenih in belih odtenkih je zaenkrat še kar prijetno. In današnji mini album ima tudi povsem svoj naslov: TVOJ VNUK.

Ne preveč kričeče iztopajač napis, ozaljšanj z belimi pikicami, nekaj rožic in prostor za okroglo fotografijo na prvi strani.

Preprost in štiridelen, izdelan dvostransko. Na zadnji strani z dvema žepkoma.
Velikost albuma je 15x11cm. In ker vas veliko sprašuje kako je s fotografijami, vam jutri pokažem testni vzorček, v katerega bom vložila fotografije (samo fotografije, brez teksta) iz revije.

Sreča v nesreči

2012-01-17T20:11:00.000+01:00

Uhhh!!! ... tudi meni se kdaj zgodi SREČA V NESREČI.

Lotila sem se novega zvezka za mene, pa(naredila sem platnico in ravno začela z rezanjem notranjih listov .....

Naš najmanjši škrat pride z vprašanji kaj delaš, kaj bo to in podobno. Po kratki razlagi z moje strani, se seveda odloči, da bi ona to tudi imela. In ker je neučakanost neizmerljiva, se lotim njene. Tako na hitro za poizkušnjo.
In še sreča!
Ko sem njeno sestavila skupaj, sem ugotovila, da sem naredila mojo platnico preozko. Uhhh!!! Moram prizat, da se mi je odvalil kamen od srca. Sicer ne bi bilo večje panike, ampak samo novo delo.

Tale je Anina. Moja pa je trenutno kar malček postavljena na stranski tir.

Pa še dve teme, ki jih je že izdelala do danes.

OH JA!!! ... Fant je.

2012-01-16T16:18:00.000+01:00

Najti naslov tej objavi, je bil pravi mali podvig.

Na koncu je obevljal ta:
OH JA!!!! ..... Fant je.

Tole je bilo delano tako brez vsakega plana. Še to na samem začetku nisem vedela ali bo za deklico ali dečka. Ampak to se je že hitro pokazalo, me potegnilo v fantovske vode in posrkalo.

Nekaj utrinkov iz notrajosti.
Več fotografij pa v albumu.

Zvezek, blok, koledar... skratka:Kracalnik

2012-01-13T07:17:00.001+01:00

Včeraj mi je ena znanka rekla, da sem hiperaktivna. Mogoče res. Vendar smo pri izdelkih. To leto se ni začelo najbolj bleščeče(pa čeprav je kazalo dobro), z rimo povedano: "duševno boleče". In kot je mnogim znano, je ustvarjanje nekakšna terapija za takšna obdobja.

Za danes zvezek, knjiga, koledar ..... kaj vem kako naj mu rečem. Opomnik, čečkalnik...

Te papirje sem prejla v dar in tako so me morili, ker nisem vedela zakaj neki naj jih porabim.

Potem sem se spomnila na takšnole izvedbo. Prazni papirji, vzorčasti papirji, nekaj poštempljanih, natisnjenih 12 listov za vsak mesec. Pač nekakšna mešanica. Na prvi strani in notranjistrani platnice sem naredila še velika žepka in v enega vtaknila "krackalnik", ki je pravzaprav: na polovico prepognjeni listi, narejene štiri luknjice z špico in narahlo povezano z vrvico.

Velik pa je 21x19,5 cm.
Brez kakršnih koli lepljen v notranjosti. Saj sem želela, da se vanj lepo piše, riše, čečka, lahko tudi nalepi kakšna fotografija, pobarva štempljane motive..... "prosto po Prešernu" -pravim jaz.

Črtaste hlačke

2012-01-12T17:20:00.000+01:00

Letošnje leto ni prav nič tipično za ta letni čas. In tako tudi v moji današnji objavi nič tipično zimskega. Čisto poletna moda se bo sprehodila po strani.

In ja - v žepkih so čisto pravi papirnati robčki, le eno plast sem jim odvzela zaradi debeline.

Ker sem uporabila dvostranski papir, sem vse rezala dvojno in pač naredila vsakič drugače.

Upam, da bodo "komu prav".
Ps: predlogo sem oblikovala tako, da je zgib voščilnice zgoraj.

Metulji in amerikanke

2012-01-12T06:39:00.000+01:00

Ja, tiste kuverte so res globoko pokukale v moje trenutno življenje in tako je nastal še en izdelek.

Sestavljanje amerikank v končno podobo, črno in belo kombinirano z barvami.
Ps: notranji roza in zeleni listi imajo preliv od svetle proti temni.

Takega načina zlaganja in sestavljanja ter lepljenja kuvert sem se prvič lotila pred kakšnimi dvemi leti. Vendar je teh šest kuvert ostalo v škatli z imenom "kuvertni albumi" , ker nekako nisem vedela, kako naj se jih lotim.

In ne vem kaj točno se dogodi, da človek kar naenkrat ve, kaj bi z njimi naredil, kako jih dokončal, sestavil skupaj v zaključeno celoto.

V tej mapi je tako skupaj sestavljenih 15 kuvert amerikank, po tri na en list, končno pet notranjih listov. Toliko sem namreč še imela različnih barvnih papirjev z metulji, ki so ostali od škatlic(majhne fotografije v sredini vodoravno). Fotografije v navpični vrsti pa prikazujejo nekaj notranjih vstavkov, saj ima vsak od petih listov pet žepkov za shranjevanje.

Tudi na platnice sem dodala metulje.Podlaga za njih je narejena čisto "po gorenjsko". Pri rezanju metuljčkastih papirjev so ostali nekaj manj kot centimeter široki trakovi. Pa sem jih nalepila na podlago in potem izrezala tri kvadratke, kjer sedaj domujejo trije metulji.

Mesečni/rojstnodnevni planer

2012-01-11T06:41:00.001+01:00

Sem se kar malo izgubila pri naslovu in nisem vedela, kako bi zadevo pravzaprav poimenovala. Je seveda mesečni planer, saj mapa vsebuje 12 črtnih listov za zapisovanje(desno) in 12 žepkov za shranjevanje (levo). Je pa tudi nekako najbolj rojstnodnevni planer, saj je ravno rojstni dan takšen praznik, ki je najbolj fiksno vezan na mesece. Kar pa seveda ne pomeni, da se skozi leto ne zvrsti še mnogo drugih stvari, ki jim namenjamo pozornost preko majhnih ali večjih daril, zgolj samo zabav, takšnega ali drugačnega voščila .....ali pač zgolj: da ne pozabimo.

Kot se lahko vidi, sta nastala dva.
Bistvena razlika med njima pa je zgolj vezava. Pri enem špiralna in drugi je dan skupaj s pomočjo lepljenja. Sistem leve in desne strani v notranjosti pa je enak.

Tudi papirji v notranjosti se ponavljajo tako v enem kot drugem. So iz iste serije Tea Hause, nekje takšni, drugje drugačni. Žepki pa so povsod rumeni.

Je pa zanimivo pri teh dveh planerjih, da sta padla na mojo delovno mizo kot "izpod neba". V neki firmi so menjali logotip na kuvertah in tako so stare in odslužene prišle k meni. In preden sem jih uspela pospravit, se je ta ideja tiho priplazila v mojo podzavest.

Kot bi doma ne imela dveh škatel kuvert. Novih, starih, velikih, majhnih, belih, rjavih, barvnih.....

Ampak ker jih nisem takoj pospravila, so se le te odločile, da me zapeljejo na stranpota.

Notranjost s črtnimi listi sem pustila povsem prazno, saj si jo lahko vsak oblikuje povsem po svoje. Nekdo ima tak sistem, spet drugi povsem drugačnega. V žepke lahko romajo ideje, darilni boni, zaznamki..... Ali pa shranimo misel na katero smo naleteli, pa je ne želimo pozabiti in nam bo prav prišla "tega in tega dne", za to ali ono priložnost.

Obe mapi/planerja imata kartonske platnice oblečeni v vzorčast papir.

Preprosto ....

2012-01-10T08:48:00.002+01:00

Preprosto ......

.... zato, ker sem ta album aredila tako, da je nakazano le za nekaj fotografij, ostale pa dodajamo prosto, kamor se nam pač zdi.

Tole je nekaj notranjih strani, kjer se vidi, da so ponekod papirji, ki nakazujejo fotografije, drugje jih pa ni.

Dva sta tudi preprosta pravokotna okvirja, kjer se fotografija porine zadaj, saj sem ju prilepila s penastim trakom. Osnova je enaka kot pri prejšnjem albumu, le da je album tokrat lepljen, notranji papirji pa lepljeni tikoma do roba.
Lahko je otroški ali pa ne, rojstnodnevni (na papirjih je veliko kolačkov) ali pa ne ..... tak zelo nedifiniran.

Ob rojstvu

2012-01-08T10:21:00.000+01:00

Nekako sem po zadnjem zloženem albumu ostala, obtičala pri roza papirjih. Tokrat pa album na dve rinki, če govorimo o sami vezavi.

Nekaj utrinkov z notranjih strani.Ker je album kar obširen, nisem vsega slikala. Za osnovo sem vzela trši bel karton, ki je pravzaprav ostanek iz nekega grafičnega podjetja. Je ravno pravšnje trdote in debeline za aalbume.

Ker sem veliko stvari lepila z penastim trakom, je album pridobil tudi na debelini in bi bilo čisto vseeno, če bi imel kakšno stran manj.

Na platnico sem dodala večji kvadrat za naslov albuma, ime, karkoli. Nekaj rožic za nežen pridih, gumbke za srečo, satenski pikast trak.

Do prihodnje objave. Kaj vem? .... mogoče bo spet roza :) Ali pa tudi ne.

Zložen album - druge barve

2012-01-06T06:17:00.000+01:00

Če je bil včerajšen pretežno modro, zelen, rumen .... je današnji bolj punčkast ali bolj ženskega spola.

Tudi tokraten na nežno rumeni kartonski osnovi, z desetimi stranmi v notranjosti in pripadajočo škatlico, kjer je shranjen.

Srčke so zamenjali metuljčki in tudi rožice so drugačne.

V mojem srcu ....

2012-01-05T07:13:00.002+01:00

Majhen zložen album, ki mi ga je končno uspelo dokončati.

V notranjosti 10 strani namenjenih fotografijam/tekstu. Enostranski. Nežno rumena kartonska osnova.

S pripadajočo škatlico v katero se lahko shrani.

Torbice v črnem

2012-01-03T16:22:00.001+01:00

Je kar trajalo. Ampak očitno je moral nastopit pravi trenutek, da sem se jih lotila - ponovno. Drugačnih oblik sem jih seveda že delala. Tokratno obliko pa sem si sposodila pri Agneski.

Nekaj začetnega časa sem porabila za risanje predloge, potem je pa (ko sem se seveda spomnila, da imam nekje tele papirje) kar steklo.

Porabila sem ostanke belega kartona od škatlic.

Album tete Francke

2012-01-01T11:04:00.001+01:00

Najprej en prav lep pozdrav in S - R - E - Č - N - O vsem skupaj. Novega leta prvi dan se danes piše in prav nič ne dvomim, da se bomo vsi skupaj potrudili po svojih najboljših močeh, da ....... ga bomo naredili takšnega, da nam bo "prav".

Lahko bi rekla (prav gotovo ne prvič), da se ponovno vračam na "kraj zločina". Albumi so namreč še vedno moja največja strast. Tale današnji je romal k eni prijazni, pozitivni osebi, ki jo tudi sama imenujem teta Francka, pa čeprav ni moja teta, iti z menoj v sorodu.

Naj ji bo lep spomin na obisk pri sinu, ki živi v tujini.

Božičkovanje

2011-12-22T04:53:00.000+01:00

Ker je ta blog veliko bolj obiskan, se mi nekako zdi prav, da pa tole objavo o Božičkovanju vendarle prilepim tudi semkaj. Več fotografij pa najdete na povezavi. To je druga objava v sklopu, tretja pa, ko bo s pošte dvignjeno tudi moje darilce.

I love Christmas: Malo drugačne vrečke

2011-12-20T17:27:00.000+01:00

I love Christmas: Malo drugačne vrečke: Danes sem tako .... malo lenobno razpoložena. Prav nič se mi ne da, nikamor se mi ne mudi (kar bi lahko naredila danes je itak že prepozno i...

Malo tega, malo onega

2011-12-17T18:13:00.000+01:00

Bilo je slovo oktobru in potem ena novemberska objava in sedaj sem spet tu. Kar ne morem verjeti kako mineva čas, kako se ponekod nabira prah in spet kje drugje živahno niha sem ter tja.

Pa se kar "zataknem" pri prvi fotografiji. Ko sem letela s škatlico po stopnicah, sem bila navdušena, da je bila pravočasno narejena. Potem pa ... BUM! Letnica ni bila 50, marveč 60. Spet po stopnicah čisto do vrha in popravit mojo furijo, ko sem slabo prebrala naročeno.

Delno je bila seveda kriva tudi tale malo pred njo, kjer se je očitno tista 50-tica nekako vsidrala v mojo glavo. Ampak k sreči napaka ni bila huda in hitro sem petico popravila v šestico.

Moram priznat, da sedaj že rahlo pogrešam tale moj blog. Ampak saj bo. Če bo le tako, kot velikokrat pravijo: saj po novem letu boljše bo.

Za konec še polna škatla hčerinih darilc za njene prijateljice in nekaj fotografij planerjev, ki so bili sestavni del darilnih vrečk.

ATC(Artist Trading Cards)

2011-11-12T05:47:00.001+01:00

Vas pozdravljam na mojem osamljenem blogu, pozabljenem od mene, pa vendar se zato meni nič manj ne dogaja. Le preprosto (kot večini nam) zmanjkuje časa.

Že v prejšnji objavi sem omenila in pokazala ravno tele na levi strani ATC (Artist Trading Cards). Saj veste: kartice v velikosti 64x89mm, ki se tako ali drugače izdelane potem menjajo z drugimi izdelovalci.
V teh sem sestavljala besedo FALL. Kar tako - po trenutnem navdihu, z nekaj packanja.
Potem ste prišla dva, tudi vezana na jesenski čas, z motivi buč, ki sem ju sestavljala s pomočjo penastega traku.

Z uporabo živahne oranžne in rumene, nekaj luknjanja, obrisovanja, senčenj....

Še teksturni, kjer sem se igrala z različnimi materiali: zlato in rjavo barvo, bleščečimi peski, lesarskim kitom, namečkanimi papirji, lesnim lepilom....

Pet jih je v skupini (zaradi sestavljanja imena) in na vsakem dodan po en cvet.

Povezovalna nit so nekako bile barve jeseni, sama gospa Jesen. Zato sem tudi pri vezanju skupaj (darilo) za dekoravcijo uporabila nekaj listkov, na drugih kuverticah pa odtis in nekaj senčenj.

Zato za konec še list.Na svetlem ozadju, kot je svetla in naklonjena letošnja jesen.
Lep Martinov vikend vsem skupaj in se še kaj "vidimo" v novembru na tukajšnjem blogu. Danes si moram jaz nekje ukrast ero do dve za čiščenje delavnice. Če v delavnico spustiš pubertetnice , se vse sveti in lepi ... kamorkoli pogledaš.
Za ostalo dogajanje pa seveda na božičnem blogu I love christmas.

Slovo oktobru

2011-10-30T23:10:00.000+01:00

Dan prezgodaj, pa vseeno. Jutri bom odsotna (pol dneva delovno, preostalo polovico leteča po terenu z mularijo). Tale moj prvobitni blog je malček obsojen na samevanje, ampak .... saj je tako skoraj vsako leto ob tem času, ko moje misli (za nekatere dokaj zgodaj) odplujejo nekam drugam in se imajo tam povsem dobro in fajn in ....

Za danes ali oktobersko slovo ena taka mešana objava ali vsega po malem. Hrana .... Ena mojih velik ljubezni (prizam .... sem gurman, velik jedec, ljubitelj vsega). In konec koncev je ravno hrana nekje v vrhu mojih dejavnosti. Pa najsi pripravljam tisto povsem vsakdanjo ali kaj drugega. Ne delam iz tega znanosti. Pač pa preprosto v njej uživam.

To je že sedmo leto moje poslanstvo št. ena(jap, tudi pred kakršnem koli ustvarjanjem) odkar sem razčistila in javno razkrila svoje kompulzivno prenajedanje, se ga odkrižala in začela jesti brez bremen naloženih na "plečih". In to znala prenesti tudi na druge, deliti, poslušati, usemrjati..... Uživam v okusih, barvah, hladnem in toplem, rada jem z rokami, rada imam raznolikot, pestrost, predvsem drugačnost, ki si jo mora vsak sam pričarati.

Na zgornji fotografiji kruh iz ovsenih otrobov(ne kosmičev -otrobov), brez kančka moke -lahko bi mu rekli beljakovinski kruh. Na drugi fotografiji pa kruh sedmih različih sestavin. Zaljubljena sem v kruh in zjutraj je to moj obvezni spremljevalec.

In ti prelepi jesenski dnevi bežijo kot ne vem kaj. Vsak dan je povsem drugačen, prav nič podoben prejšnjemu in prav nič ne napovedujoč kakšen bo naslednji. Bele krstne škatlice za konfete.....

Paličnjaki rastejo in se množijo, "preoblačijo"....

Mrcine so včasih jagnečki in včasih čisto prave zverine.

Nekdo me je spet potegnil v svet ATC-jev. Čudovito izkustvo, ki me vodi po predalih in iščem stvari, ki jih že dolgo nisem uporabljala, ko si umažem prste, delam na tisti majhni velikosti, ki se mi zdi tako nemogoča za ustvarjanje in pod mizo ležijo ostanki, ki jih čez nekaj časa pobiram in sestavljam nazaj, ker to sploh niso ostanki(pa o tem kaj več drugič).

Nekje na poti se dogodi kakšno "spravljanje vkup nečesar kar naj bi bilo podobno darilu", medtem ko v glavi že in še premlevam, komu moram dati to nalogo in kdo bo pospravil posodo, kdo odnese smeti......kam jutri, kdaj ... koga mečem iz postelje že pred šesto in kdo in predvsem kdaj se vrača na kosilo naslednji dan, da uskladim (to je kr neki, ampak včasih izpade prav cela znanost, ko moraš vsakodnevno nahranit šest ljudi, ki imajo vsak povsem svoje življenje in povsem samo sebi lastne prehranjevalne navade).
Toliko za zaključek oktobra. Za vse ostalo pa ..... vabilo z preprostimi modrimi vrečkami na blog, ki v teh dneh živi in bo tudi v kar nekaj nadaljnih - živel.
Upam, da ste zadovoljni z jesenjo tega leta (jaz sem). Ne povsem do zadnje pike, pa vendar. In nekakšna začetna hiperaktivnost se bo počasi umirila (sploh ko se 7 osebkov zbaše iz dnevne sobe izpred tv-ja /Gospodar prstanov /in priden na vrsto še jaz za kakšno minuto).

Pst: je pozna ura, ampak nič ne de. Sem si shranila pest piškotov in jih bom v miru poglodala.

Zgolj en oktoberski dan

2011-10-15T06:27:00.000+02:00

Prav ubijalski so zadnji dnevi. Saj veste tisto, ko je ekaj tranutkov vse tako zelo pozitivno naravnano in usmerjeno, že naslednji hip pa se vse podere in pred nami je le še kup negativnosti, nejevolje, slabih občutkov, preobremenjenosti.....

Šopek voščilnic za 80 let. Naredila sem jih tako, da se lahko številka tudi spremeni, prilagodi. In nikakor ne smem pozabit na sončni žarek v včerajšnjem dnevu, ki je bil (čeprav s soncem obsijan) tako psihično kot fizično težak brez primere (kot vedno kadar je po sredi premagovanje bremen, ki nam jih naloži življenje in jih nismo sposobni več nositi, ne vidimo rešitve ..... in tako je ugasnilo še eno življenje) ... bonbonček, nagradica, ki sem jo prejela od Hali.

Hvala Hali ... vse je čudovito in vsak izdelek posebaj sem občudovala in bila navdušena nad tem, da ne občudujem zgolj slike na tvojem blogu, ampak lahko otipam, povonjam, preslinim......

V živčni vojni včerajšnjega dneva so izpod prstov prišle še tri štruce kruha (v dolgih minutah čakanja in trepetanja sem pač morala nekaj početi).Od leve proti desni: polnozrnata z ovsenimi kosmiči, koruzna za najmanjše in mešana pšenično pirina.

Kaj bo nastalo iz tega kupčka .... pa enkrat v prihodnjih dneh (upam) na I love christmas.

Marika klepetulja

2011-10-11T19:00:00.000+02:00

Saj sem tale moj osnovni blog povsem zanemarila. Me je malček sram, ampak....

Saj delam, ustvarjam, dogaja se mi sto in ena malenkost, ki me nekako zmoti pri tem, da ne pridem do objave tudi tule, kjer me pravzaprav največ ljudi spremlja, pozna......

Najprej dogodek ena A. Hčera si je omislila psa, ki si ga je tako dolgo želela, sanjala o njem. In sedaj ga ima. Malo prikupno lepotico, ki sliši na ime Tara. Čeprav ima kužija pri svojem fantu (kjer pač tudi večinoma živi), je za mene prav tako član družine. Tako sem bila vesela zanjo.

Seveda se vse te "živalske zgodbe" pri nas kar ne nehajo in ne nehajo. Po prvomajskih praznikih smo dobili ruskega hrčka, ki ga je mačja mrcina, ki smo jo dobili kake tri tedne prej ..... ubila. Grrr. Ampak doma smo že imeli drugega hrčka (prav tako ruskega), ki je bil namenjen hčeri moje nečakinje. Pa je ta potem ostal pri nas, ker si je nečakinja raje omislila podgane. Prejšnji teden se je zgodba ponovila. Hrček se je odločil za izlet izven kletke in mačja zverina se je z njim poigrala. Tokrat začuda res samo poigrala. Kajti maček je hrčka nosil naokoli v gobcu, hrčku pa nič. In ta trap od hrčka, bi jo po tej izkušnji še kar kdaj pa kdaj mahnil v svet. Grozno!!!

Takole pa je stal na preži, ko so se po moji mizi sprehajali paličnjaki.

Drug dan je od same objestnosti in uveljavljanja svojega zgrizel ves papir na mizi. Ne vem kaj je mislil? Da so tam nekje spodaj paličnjaki, al kaj.

In glede na to, da sem bolj nočno jutranji ptič (vstajam tudi pred četrto uro zjutraj), imam družbo tudi takrat. Ta je kar vztrajal in vztrajl, da gre v mojo delavnico. Halo!! Takšnih pomočnikov pa res ne potrebujem.

Pa delam tudi. Tole je trenutno na moji mizi in čaka, da zberem dovolj moči, da nadaljujem.

Prejšnji teden je bilo tole (pakirna embalaža). Za vse ostalo pa ..... (dve osebi sta me celo pogrešali) .... me trenutno najdete tukaj. Današnja tamkajšnja hitra objava je nastala po celodnevnem potepanju. In na blogu I love christmas me boste več ali manj lahko srečevali tudi v prihodnje. Danes je objavljena tudi nagradica, ki jo je v prvem žrebu dobila Karmen.Sedaj pa dalje!!! V tem tednu bo gotovo razpis že drugega obdarovanja, tokrat drugačnega .... klasičnega. Samo še samo sebe nekje srečam, pa bo vse steklo. Zaradi večje preglednosti in zanimanja je na blog dodan tudi koledar, saj sem se odločila, da pa vendarle mogoče vso to množico individualnih delavnic ponudim tudi širše. Je še v pripravi, se še učim kaj sodi kam in kako se temu streže. Lep pozdrav .... od Marike -klepetulje danes. V prihodnjih dnevih, tednih, mesecih .... pa le vabilo na blog I love christmas.

Nekaj dolgov

2011-09-28T15:43:00.000+02:00

Pa me že nekaj časa ni bilo tukaj. Je vse na kupu: novi septemberski ritmi, že cel teden sem prehlajena ko ne vem kaj in na trenutke skorajda prepričana, da lahko tudi od kašlja kar umreš :):):) ... ideje pa me več ali manj vodijo po poteh, ki so vezane na nek drug čas , tja nekam k božiču....

Tale album je že nekaj časa pri lastnici, zato ga lahko pokažem. Poleg je bila še kuverta za darilni bon.

In še iz zadnje sobote .....

Narejena po naročilu, vendar nižja od njej podobne, saj je ta romala v kuverto, prejšnja pa v škatlico.

Hkrati se tudi opravičujem, če v teh zadnjih dneh kaj manj komentiram objave drugod, ampak .... kadar mi le znese preprosto delam in ne mislim na nič drugega. Tako pač pride v določenih obdobjih. Več o delu pa seveda lahko najdete na i love christmas.

Za enega simpatičnega fantina

2011-09-23T12:03:00.002+02:00

Je tole zeleno rjavo darilo.

Vrečka, blok z razdelki za pisanje in dvema žepoma, tri škatlice, ki so trenutno napolnjene z......

Prvo sem naredila vrečko, potem škatle in na koncu še blok/zvezek.
Zakaj je darilo takšno kot je? Kot pomoč pri urejanju herbarija za šolo.

Seveda sem škatle tudi napolnila. S čim sem jih napolnila in kaj se je s škatlami dogajalo še pred tem (preden so postale to, kar so sedaj), pa si lahhko preberete na I love Christmas.

Srečno Tia, Sonja.....

2011-09-17T05:16:00.001+02:00

...še ena je v ozadju, ampak to pokažem drugič, ker darila še ni prejela).
Dnevi praznovanj v prelepih septemberskih dnevih, čeprav nam baje že te dni obetajo vremenske spremembe.

Po dekliškem vikend paketu, je za naslednji teden napovedan fantovski.

Srečno Kaja!

2011-09-16T13:12:00.001+02:00

Nedavno je na svet prijokala mala Kaja. Zanimivost: po očetu, starem očetu in dveh stricih je v družini spet ženska članica. No, vsaj meni se to zdi zanimivo.

Zapakirana škatlica.

Po navodilih (le koga neki? ... one moje čudne hčere, ki je vedno polna naročil) naj bi bila vrečka namesto škatlice, ampak.....

To navodilo je zgledalo takole: okoli 20 ih zvečer me je klicala hčera in rekla: to in to naredi, grem takoj po delu tja, se pravi okoli 22ih do 22:30. Ker je on samo danes še tu, potem pa gre nazaj. PUFFF!!!
Čez pol ure je raje poslala sporočilo in napisala, naj še napišem voščilnico in podpišem obe naši družini.

Tole je pogled na notranjost albuma. Mislim, da že dolgo, dolgo albuma nisem naredila tako hitro.

Narejenega nisem imela nič drugega razen voščilnice na polovico.

Torej srečno Kaji in njenim moškim članom tega dela družine. Že vidim, kako jo bodo razvajali.

Za malega Žiga

2011-09-13T09:08:00.001+02:00

Na svet je prijokal, da bi od tega prvega joka dalje sijal kot svetla zvezda na širnem nebu in razveseljeval ljudi okoli sebe.

Srečno njemu, starešem in vsem, ki ga imajo radi. Nekoč bo postal velik fant in vso to ljubezen vračal nazaj.
Prijavljam jo na C.R.A.F.T. Challenge, kjer so tema otroci.

Zadnje čase sem bolj malo tule. Zato pa me lahko več najdete v novi božični delavnici, kjer počasi zbiram palčke malčke, da mi pomagajo s svojimi idejami. I love Christmas je naslov božičnega bloga, kjer bo po že nekaj let utečeni praksi objav kar nekaj (skorajda vsak dan) - vse tja do samega Božiča. Potem pa bo spet zaprla svoja vrata za nekaj časa. Tudi nagradica bo kakšna tamkaj. Tako bo za ogrevanje septemberska .......... več o njej bo pisalo na samem blogu.

Barbarino darilo

2011-09-03T09:02:00.002+02:00

Ni potrebe dodatno razlagati, pa vseeno ..... spet eno tistih naročil moje hčere tik pred zdajci in na koncu mora biti vse barvno usklajeno in če je škatlica vijolična, se vsede v avto in na lov za vijoličnimi bomboni, svilenim šalom....

Le po kom neki se je vrgel ta otrok?

Škatlica je ravno prav velika, da je na dno lahko vtaknila mini album iz kuvert amerikank, preko pa pač tisto, kar je še dodatno nakupila v izbranih barvah. Zgolj zaradi njenega mnenja "o pravičnosti razdeljevanja rojstnodnevnih daril", sem morala izdelati še pripadajoča knjižna kazala.

Tale sličica levo je zgolj samo zato, da vam pokažem še enega od meni ljubih načinov izdelave ozadij. Ne spominjam se več v katerem paketu so bile neke trde pene, ki so služile zgolj zato, da so varovale izdelek v njem. Ampak jaz (ki nič ne zavržem, pač pa vse vestno hranim in kopičim enormne količine takšnih in drugačnih odpadkov) sem nekaj njih razrezala in jih takole kot štempiljko uporabljam za izdelavo ozadij.

Pravzaprav je bilo za Barbaro samo eno kazalo. Eno še za .... in tretje za .... pa potem ji sine ideja, da ona druga ima pa tudi rojstni dan, samo ni njena prijateljica, pač pa bosta samo slučajno skupaj na tej žurki. Ja, in potem sem morala na hitro še izdelat eno vijolično škatlico. Voščilo pa je napisala na bel karton in ga prilepila na notranji del pokrova, ker za kaj več ni bilo časa.

Ne samo časa. Tudi prostora ne. Obe veliki delovni mizi sta bili namreč okupirani z različnimi materiali in pripomočki, saj je na obisk prišla naša prijateljica iz Irske. Ravno s tem namenom. Da si ogleda vse to, se sama preizkusi v tem in onem.In v delavnici (to je čudo božje!) razen najstarejše hčere vsi moji otroci, Irka, jaz, pa da ne pozabim mačje zverine, ki itak po vseh njemu danim vedenjih, mora biti povsod poleg.

Moj delovni pult pa je bil itak zasut z neko novoletno serijo ali bolje povedano: z prvim letošnjim poizkusom sestavljanja darilnih kompletov. Na trenutke me kar malo "zoprni sram" spreleti, ko naletim na kako pripombo, kako je pa to zgodaj, kako je še poletje in.....

Ampak očitno sem bolj počasne sorte in potrebujem več časa, da vse spravim skupaj. Sem jo včeraj zvečer malo popihala iz delavnice(takšno obsedeno zgoraj opisano stanje je namreč v delavnici vladalo 6 ur) in hladno(kot pač znam, če le hočem) premislila o tem. Pa bi bilo bolje, da tega ne bi počela. Saj sem ugotovila, da mi bo po vsej verjetnosti - časa zmanjkalo. Realno gledano bi se nekako izšlo, če bi bile ideje več ali manj prisotne. Če pa si bodo vzele kakšne krajši (ali bog ne daj! daljši) dopust, potem bo pa že kriza.
Prejšnji teden je iz Nemčije k meni prišel(kar tako, ne po pošti - kot že nekaj let vsakoletna izmenjava ene od božičnih idej in z njimi v Nemčijo se je vrnila tista škatla za Thereso ter moja izvedba božične vrečke) tale božiček (slika je porazna, saj ga je bilo zaradi neprestanega vrtenja, težko ujeti v objektiv). Ga gledam, bi jih imela več, bi jih delala, pa ne vem -KDAJ. Ko vsaj ne bi bilo toliko peš REZLJANJA! Očitno bom morala poiskati kako bolj IZI varianto.

Nekje v sredini novembra se bodo začele dogajati škatlice. Do nekje prvih dni decembra morajo biti pripravljeni miklavževi kompleti za vse tiste, ki jim je to prvi praznik, največkrat edini ob katerem se obdarujejo. Ker pridno ne pišem in ker je tega veliko, se neprestano ukvarjam v mislih s tem, kaj je bilo v lanskoletnem kompletu, da slučajno ne ponovim kaj podobnega. Tu bo vmes še prva večja peka za miklavževe pakete (saj morajo nekateri piškoti dobesedno "odležati svoje", da pridobijo na svojem prvotnem okusu). In že bo tu zadnji mesec leta. Takrat bo zgoraj omenjena hči NAVALILA s svojimi idejami in izvedbami božičnih daril.
Pa še Hali in Suzy sta me premamili, da bi se lotila kakega vlaganja, vkuhavanja.... In ravno sedaj, ko sem oddala naprej kakšnih 80 velikih kozarcev za vlaganje, v prepričanju, da tega pa letos ne bom počela. Ampak .... ostali so mi pa še mali kozarci .... hmmm ....

PS: kar malo strahoma sem stisnila gum OBJAVI. Tole je moja 501 objava in nekako sem vedno mislila, da do 500 pač gre, potem pa je vsega konec. A očitno temu ni tako.

Za Thereso

2011-08-30T15:16:00.001+02:00

V tem mesecu je prikukala na plano majhna deklica, ki so jo poimenovali Theresa.

Tole je malo večja škatlica kot običajno, saj se je nabral en takšen kupček daril, ki bo poleg spominskega dela nosil tudi denar.

Album, voščilnica z mini albumom in krstna voščilnica....zapakirano v tejle škatlici ..... vse skupaj bo 1.septembra namesto v šolske klopi romalo na pot v Nemčijo.
Škatlico prijavljam na izziv pri Dutch Dare Card ..... Anything But A Card

Vsega je enkrat konec

2011-08-25T16:56:00.000+02:00

..... in tako tudi našega čisto prekratkega dopusta.

Tole je sestavljena slika. Hotela sem vam samo pokazati razkošje prostora, ki je vsako leto popolnoma naše (dopustujemo skupaj s sorodniki in prijatelji). Mogočna obnovljena stavba Duhovnega doma, levo apartma in še nekaj skupnih prostorov, za njim prostor za pikik na odprtem, desno letno gledališče, vinoteka in še nekaj drugih prostorov. V osrčju pa odbojkarsko igrišče na travi.

Povsod nas je bilo dovolj, vsak dan drugje. To okno, ki mi je globoko sedlo v srce, je iz Kostanjevice na Krki, kjer smo med drugim čolnarili, izvajali skoke v vodo, nabirali školjke. Preveč velika in pisana druščina se nas je zbrala, da bi lahko objavljala fotografije. Bi lahko še kdo pomislil, da smo malo nori. Pa smo le naredili popolni odklop, brez tehnike in vsega.

Počela nisem nič. S seboj sem si nesla nekaj odtiskov in barvice. Na koncu so jih pobarvali otroci na zadnjem pikniku v Otočcu.

Navkljub vsem rekam in bazenom, ki smo jih v teh dneh obiskali ..... zmaga tale naš kotiček na koncu sveta. Nepozaben za vedno in vselej.
Tik pred odhodom so šli na pošto samo tile kompletki(nekaj podobnega njim, ker sem zamešala slike, pa se mi preprosto ne da menjat), namenjeni krstnim konfetom. Ps.: škatlice tule še niso lepljene, ker jih Simona lepi sama. Tule je že lepljena.

Še vedno pa vabljeni k ogledu nove Božične delavnice, kjer včasih kaj naredim za katerega od izzivov, da se ogrejem.

Ni še konec poletja....

2011-08-13T11:12:00.001+02:00

... sem hotela povedati z izdelki v današnji objavi.

Uporabila sem žive barve za otroške komplete s škatlicami.

In itak da še ni konec poletja, saj grem jaz šele sedaj na dopust.

Preprosto ga ne more biti konec!
IN PIKA!

Pa še bolj intenzivno - tokrat z medvedki.

Novička

2011-08-09T15:18:00.001+02:00

Danes je ena scraperica (Vanči) zapisala, da je ekstremizem, da sredi poletja misli na zimo, ko je naredila/dokončala zimski album. Ampak tudi jaz se že na trenutke spogledujem z zimo. Ko pride kakšna ideja, jo je pač potrebno izkoristit, realizirat.

Kuverte .... sledi povezavi .......

Ampak te so že rahlo novoletne in tako tudi že Božična delavnica odpira svoja vrata. Samo tako malo jih pripira. Letos z novostjo: vse letošnje objave se selijo na novo stran/blog z naslovom I love christmas , saj je v stari Božični delavnici (še vedno na istem naslovu) že prava gneča in nered (ki je nastal zaradi dosti in obširnih objav ter predvsem zaradi selitve nekaterih fotografij in niti pod razno nimam ne časa ne volje, da bi se lotila urejanja).
Tako!!! To je moja novička.

Viseči album za Sanjo

2011-08-08T16:16:00.000+02:00

Sanja je ena taka simpatična punca, doma blizu nas in dolgoletna prijateljica moje hčere ter ena od triperesne babje deteljice iz vasi.

Te dni je praznovala svoj rojstni dan in moja hčera si je zamislila darilo.Spet te njene ideje , jaz pa sem dva dni iskala navdih in kakšno pametno izvedbo, pa mi je šlo bolj slabo. Na koncu sem pristala pri tej zeleno črni beli kombinaciji.

(slabe fotke, ker je bil fotoaparat še kar naštiman na nočno slikanje kopalcev iz prejšnje objave)

Celotna dolžina (60 cm) sicer zložljivega albuma za obešanje.

Papirje sem kombinirala tudi s škatlico, kjer je hčera vložila en daljši obesek.

Malo "zmešan" vikend

2011-08-06T17:36:00.001+02:00

Pridejo tudi takšni vikendi, da ..... ni da ni! ... bi rekel moj žlahtnik, ki ravno na našem dvorišču popravlja lepotne napake na svojem jeklenem konjičku. Dopoldan je bil na vrsti jekleni konjiček njegove hčere, ki je sedaj pri serviserju. Dan pa se je že začel malo čez drugo uro zjutraj, ko je hčera iskala napake na mikrofonu ???? Mislim! Sredi noči je bil tako zelo pomemben mikrofon.

Nekaj knjižnih zaznamkov je odšlo z mojo hčero.... za majhne otroke in malo večje, po njenih idejah in naročilih.

Čakam še soseda, da pride iskat easel zloženke za fotografije 10x15cm za svojo taščo....Priznam :( .... je že 2x prišel, pa nisem imela dokončano, ker mi nekako niso "potegnile" ali pa me je nekaj drugega postavilo na drugi tir.

Uspelo mi je zapakirat še nekaj voščilnic za Galerijo.....

... in dopoldan med vsemi ostalimi nebodigatreba še oddat pošiljko škatlic za sestavljanje. Mimogrede trgovina, kjer je bilo pred menoj v vrsti 9 ljudi, pa je bilo treba čakat. Ni druge.
Trenutno se ubadam z bolečimi rameni, ker smo nekaj več kot dve uri igrali monopoli, na dvorišču pa me že ganjajo otroci(igrajo badbinton), kdaj bomo šli za Savo pečt kokice. Sem včeraj očitno prehitro obljubila. Po dokaj kislem vremenu preko dneva, se je kar prikazalo sonce.

PS.: po tem pozno popoldanskem zapisu, so moji in otroci pri nas na vikendu kar nekajkrat skočili v Savo ........................... OBLEČENI in ob DEVETIH zvečer. Trenutno pijejo čaj, že vsi izpod tuša ............ jutri nam bodo pa navili ušesa.

Štiri nevtralne voščilnice

2011-08-03T08:57:00.000+02:00

Morala sem spremeniti svoje mnenje: sploh jih ni tako lahko delat. Ko misliš, da se že malo navadiš, mimogrede lahko posežeš po kakšnem od dodatkov, ki ni ravno primeren čisto za vse.

NOTRANJOST

Kot sem že v prejšnji objavi napisala, sem tokrat uporabila črno osnovo. Črke pa .... to so prastare nalepke, ki so bile namenjene ne vem čemu, nekaj v zvezi z videokasetami. Zaradi črne osnove, pa imajo vse štiri tudi v celoti izdelano notranjost namenjeno pisanju.

NOTRANJOST

Prva zeleno obarvana in z baloni, druga bolj pisana in z dodanim zmajem.

NOTRANJOST

Pri tretji sem uporabila oblačke in izrezne mini tortice.

NOTRANJOST

Na četrti pa pisane zastavice.
Večina je lepljenja s penastim trakom.

Poletni koktejl

2011-08-01T07:48:00.000+02:00

Poletni koktejl .... v prav vsem bi lahko rekla.
Tako vreme, kot ustvarjanje, osebno življenje, povsem zmešan prehranjevalni ritem, nihanja v razpoloženju tja od močno eksplozivnega, da popolne pasivnosti.....

Najprej nova pridobitev. BIA. Takole je nastal en testni vzorček, ker je bilo pač potrebno zadevo preizkusit. Je bilo to darilo veliko presenečenje in kako je tisti, ki mi jo je poklonil, prišel do nje, spet neka posebna - dokaj smešna zgodba. Hvala obema iz Ustvarjalnega dotika, da sta ga sprejela in prenašala in se potrudila z njim.In je ta BIA prišla do mene točno takrat, kot si je on zamislil in ne po nekih rednih poteh in kanalih.

Druga zadeva sicer ni tako frišna pridobitev. Datira tam iz prvih dni maja. Ampak je tečnoba svetovna, ki je svojo tečnobo v 14 dneh, ko so bili otroci v koloniji, stopnovala do te mere, da se mi je že rahlo mešalo. To ni da ni da ni, da ne bi on ves dan hodil z menoj, pa nič važno kje sem. Vsake stvari, ki se je dodatknem, se mora tudi on, Meče stvari, grize papir, prevrača lončke, vrti ročico na big shootu ..... skratka eno obupno bitje.

Tretja slikca je tu zato, da pokažem, kako je najmlajša naredila škatlico, za katero sestavne dele sem prejela v bonbončku, ki sem ga prejela od Nene. Hvala Nena.

Pa še napovednik:
s čim sem se ustvarjalno ukvarjala v teh dneh.Še vedno pri nevtralnih voščilicah. Za tokratne sem si izbrala črno podlago.

Vse najboljše

2011-07-29T07:54:00.000+02:00

V moji glavi se še vedno podijo preproste izdelave, takšne nevtralne in predvsem seveda takšne, da so uporabne tudi za moške. Tako med drugim danes praznuje tudi moj najboljši prijatelj. A od teh dveh tule prikazanih nobena ni zanj.

Nekako je prav pravi balzam biti proč od vseh teh dodatkov, malenkosti, rožic in trakov, ki jih je (vsaj meni) včasih tako težko sestavit v neko zadovoljivo celoto.

Pa to sestavljanje z dodatki v celoto največkrat pomeni zgolj cenovno prilagajanje(seveda kadar delamo za druge in ne za lastne potrebe). V teh dneh smo z dvema znankama imeli povsem naključne postavitve ....kakor pač nekomu "sede" na oko(smo zgolj postavljale nič lepile). Ravno zaradi tega, ker smo se pogovarjale o tem, kako lahko varirajo končne cene. Nekje je bilo rožic za 125 centov(pet rožic v treh različnih izvedbah). Sama sem za postavitev naredila tri svoje rožice, kjer je njihovo vrednost pač težko oceniti, za izdelavo vseh treh pa sem porabila 35 minut. Tudi tretja je uporabila tri rožice (iz mojih kupljenih zalog) in 3cm satenski trak za lepo in čudovito pentljo, ki meni nikoli ne bi tako uspela. Pa je bila spet kar računica. Za trak se ne spomnim cene, ga je pa porabila 65cm. Od tega ga je šlo okoli 10 cm pač stran pri obrezovanju. Tri rožice so bile sestavljene: ena sama, ena iz dveh delov in tretja iz treh delov ... se pravi skupno 6 kosov. Takšne, le da so moje iz druge trgovine, kjer so še malenkost cenejše. Tako so bile rožice na tej voščilnici vredne 1,6€.

Tako zelo nihajoči so lahko na koncu izračuni pri eni sami voščilnici. Pri teh preprostih pa so veliko bolj kot cenovno, nihajoče ideje in izvedbe. Ni tako preprosto kot je videti na koncu. Ko delam z dodatki, se orientiram po kakšni moji že narejeni ali nekje videni postavitvi, mogoče narišem prej skico. Pri preprostih pa za eno samo narišem tudi po več skic, ki jih še sprotno popravljam, ko materiale postavljam na ali osnovo ali kvadratno mrežo na mizi. Je pa prav gotovo veliko lažje narediti več preprostih, kot pa takšnih z množico dodatkov. Kot zgornji primer: postaviš svečke drugače, uporabiš druge papirje, druge barve, drugačen napis ..... skratka izhajanje iz osnove je veliko lažje.

Le do te izdelane osnove je potrebno priti.
Tako za danes dve s svečkami, ki ju lahko mirne duše podarim tudi moškim predstavnikom.

Na zdravje!!!!

2011-07-26T08:18:00.000+02:00

Saj vem, da je še zgodaj, da verjetno sploh ne marate piva kaj preveč in da jaz nazdravljam s čajem in vročino, ki me je napadla včeraj (drugače pa imam rada pivo .) )

Sila preprosto, a lahko zelo ponucno. Tukaj osnovna izvedba. Za kakšno dekoriranje (prav tako primerno za moške) mi je zmanjkalo volje. Čeprav sta eni dve ideji v moji glavi. Le za kuverto sem se potrudila, da sem jo naredila.

Srečno EVA!!!

2011-07-23T11:23:00.000+02:00

Na novi poti na katero stopaš danes.

Po že znanih in dobro uhojenih poteh, pa vendar novih in drugačnih.....

(slikala sem album na pol poti, saj je kasnejša izdelava bila zelo osebna in je to naredila neka druga oseba v moji delavnici)
21x20 cm, zapakirano v beli škatlici višine 3,5 cm
prva stran v notranjosti ima velik žepek v katerem sta vložena voščilo in denar za popotnico
v samem albumu je veliko teksta, kar mi je zelo všeč

Povsem preprosto

2011-07-22T06:10:00.001+02:00

Ne toliko tipično moško, pa vendar primerno tudi za moške. Sem se poizkušala spomnit, kako že imenujejo te voščilnice, pa je po spet eni neprespani noči, čudnem ropotanju pralnega stroja in celodnevnega(otroci so namreč na morju, pa mu preostanem le jaz) prenašanja sitnega mačkona, v moji glavi nekakšna praznina, kar se tiče tega.

Sila preprosti sta ti dve in hitro narejeni. Ne vem kaj mi to zadnje čase ves čas brenči v glavi, da mora biti voščilnica hitro narejena in ne da jo pacam po uro ali več (dobro, barvanje sem ne štejem).

Ptice so izrezane kar iz platnice bloka s papirjem. Sem pa na tej drugi pozabila dodati list za pisanje v notranjost. Sem opazila šele ko sem pregledovala fotografije. Brez rožic in ostalih dodatkov. Gumbi so "valjda" še nekako dopustni za moški spol. Moram priznat, da vedno bolj uživam pri teh nekompliciranih voščilnicah. Le če je kakšna ideja kje na vidiku.

PS: Ja!!! pa pozabila ! Pri Neni sem zadela bonbonček :)

Srajčke letošnje sezone

2011-07-21T08:29:00.000+02:00

Sem se odločila, da se postavim na ... za mene precej resen preizkus. Koliko časa jih lahko delam in koliko jih lahko naredim? Takšnih tipično moških ali vsaj tako nevtralnih, da so nekako primerne tudi za moški spol.

Tele origami srajčke sem prvič zlagala kot otrok. Oče naju je s sestro učil takšne "štose", da so hitreje minevali kakšni ali prehladni ali prevroči dnevi v stanovanju.

Potem sem se jih spet lotila pred leti ( v večji izvedbi in kot vabila). In ali veste, da imam v mapi še vedno spravljen tisti papir iz katerega sem jih delala? Nekaj končkov je ostalo in spomnila sem se na te srajčke.
Vendar od današnjih nobena ni iz tistega papirja. Priznam, sem naredila dve, a še nekako nista našli pravega prostora kam in kako naj ju umestim.

Tudi pri tej zadnji je papir že leta "uležan" ostanek, ki je nastal pri izdelavi preoblečenih blokov.

Tako!!! pa jih je že pet v moji zalogi. Kadar se pač trmasto nekam zapodim, potem je to TRMA DO KONCA IN NAPREJ.

Avtomobila

2011-07-19T04:23:00.000+02:00

Spet ena tistih noči brez spanja. Glavo sem zakopala v vzglavnik in naivno mislila, da pa le izginem nazaj v svet teme, miru, sanj.... Pa nič. Kaj ti drugega ostane, kot HIP HOP pokonci in začeti nov dan.Pa čeprav sredi noči, pravzaprav na prelomu rojevanja novega dne.

Avtomobila sta danes na vrsti.....
Mislim, da je digitalen motiv zelo prepoznaven. Ne sam avto, kot vse te črtice in pikice, vijuge ter mehko zaokrožene linije.....

Ugotovila sem namreč, da na zalogi nimam prav nič moških ali vsaj nekako nevtralnih voščilnic. Tako se mi je v zadnjem tednu dogodilo, da sem dve ostali morala nekako predelat, da sta bili na koncu nekako "spodobni za moške". Kakšna zanimiva spekedranka .... spodobnost .....

Je to res zanimivo (in predvsem križ in težava) s temi moškimi voščilnicami. Nekako ugotavljam, da tudi moški niso več to kar je za njih dolga leta veljalo. Vse težje je naredit voščilnico za njih in prav nobenemu naročilu se ne čudim več (tudi takšnemu, ko se za moškega naroči voščilnica z veliko bleščicami).

A v moji glavi še vedno ostaja nekakšna tradicija in zelo ozko omejeno razmišljanje (moje seveda, da ne bo pomote), kaj nekako pritiče moškim.

Mogoče pa bom nekoč uspela prestopit ta prag in se ne obremenjevala več s tem.

Skratka povzetek: za moškega je veliko težje narediti voščilnico, kot pa za vse predstavnice ženskega spola. Pa ne gre zgolj samo za omejenost pri dodatkih. Pač pa preprosto tudi zato, da ima človek pri moških vedno občutek, da z ničemer niso zadovoljni, da jim je vse brez veze, da ga nikoli (po njihovo) ne zadanemo. Eden mi je zadnjič rekel: Saj sem ribič. Ampak zgolj zato, da me drugi ne zgrizejo. Potem pa razumi ta zakompliciran svet.

Kakorkoli .....
Zalogo moških voščilnic je potrebno nekako obnovit, pa naj stane kar hoče! ....sem si rekla in se lotila dela.

Tudi tokrat sem se odločila za voščilnici v škatlici z okencem. Vsaj to je nekaj drugačnega. Z žepkom v notranjosti (mislim, da bi bila večina moških zadovoljnih s kakšnim obilenjšim prispevkom v njem za nabavo novega , pravega jeklenega konjička).

Moder in zelen izbor je zgolj naključen, saj so to ostanki, ki so ostali od škatlic. Ravno ti dve barvi (poleg bele in črne).
Ne prekipevam ravno od sreče , pa vendar lahko zavpijem YEAAA!!!! . . . . dve imam na zalogi :)

Pisana objava

2011-07-16T09:08:00.000+02:00

Po bolj umirjenih poročnih voščilnicah tokrat eksplozija barv.

Pisano, vsaka drugačna, skupna jim je zgolj velikost.

Takole so se "vsedle" na polico.

Malo proč od njih pa še več kot polovico večje sestrice.

Belo smetanova poročna voščilnica

2011-07-13T07:17:00.001+02:00

Še zadnja od poročnih voščilnic v škatlic, ki so nastajale zadnje dni.

Tudi pri tej sem naredila rožice sama. ko so bile zvete in zalepljene, sem jih še premazala z lepilom in posula z ledenimi kristali. Prav tako eno od src po robovih. Vsa srca so rezana kar peš.

Tudi notranjost je belo smetanova in dve mali srci tudi tu.

Škatlica je tokrat običajna, takšna kakršnih največ naredim, s kalsičnim okencem v sredini pokrova. Vse skupaj pa sem povezala z belim trakom.

Nekaj reliefne teksture s pikami, okrasna bordura, polkamenčki, spet lepljenje s penastim trakom....

Katera od teh štirih vam je bila najbolj všeč?

Poročna brez rožic

2011-07-12T08:43:00.001+02:00

Tole idejo sem imela že dolgo namen realizirati, pa nekako ... .... Ne vem kaj je bilo. Pa ne mislim na samo izdelavo poročne voščilnice, pač pa to lepljenje v plasteh z zamikanjem.

Plasti sem med seboj sestavljala s penastim trakom. Izbrala sem belo in zlato. Vsak bel kos je prvo lepljen na zlato in potem s penastim trakom dodan na spodnjo plast.

Različnost plasti pa sem ustvarjala z različnimi reliefnimi embosiranimi vzorci.

Tudi ta ima izdelano notranjost, z žepkom za denar.

In prav tako je zapakirana v pkatlici z okencem, le da sem tokrat ubrala spet malo drugačno izdelavo pokrova. Prstani so nalepke.

Klasična rdeča in bela -poročna voščilnica

2011-07-11T07:37:00.000+02:00

Nekakšna klasika, ki pa vendarle ni tako zelo pogosta pri uporabi. Veliko rdeče....

Velikost in način izdelave je po sistemu iz prejšnje objave, le da sem tokratno škatlico pustila belo in jo povezala z belim trakcem s srčki.

Z izdelano notranjost in žepkom za denar na levi strani.

Preprosto belo rdeče ... z veliko rdeče.

Poročna s srebrnimi dodatki

2011-07-08T15:33:00.000+02:00

Spet ena tistih ... v škatlici.

Tokrat sem pokrov škatlice (okence) zarezala v karo. Še sama ne vem točno zakaj, ampak mislim, da bo zgolj to, da je pač malo drugače.

Izdelana notranjost z žepkom za denar na levi strani.

Dodajala sem srebrne dodatke: doma narejene cvetove in listke, srebrne kamenčke in vrvico, tudi nekaj pisanja s srebrnim gel pisalom.

Vrtnice sem lepila s silikonsko pištolo, ostale dodatke pa s penastim trakom.

Hvala

2011-07-07T19:10:00.000+02:00

Zgolj dve (le barvno različni) voščilnici s posvetilom v notranjosti. Žal je posvetilo zelo osebno, vendar pa mi verjemite, da ga je naročnica sestavila tako lepo, da so mi pritekle solze, ko sem brala.

Prepost kvadratni format sem uporabila, da sem ga najlažje prilagodila besedilu. Motiv Dustina Pika, barvano z akvarelnimi barvicami.

Kar ne morem verjeti, da smo že v juliju.

Škatlice -mešano

2011-07-05T08:09:00.000+02:00

Mislim, da vam še nisem pokazala škatlic, ki so majhne in narejene za krstno slavje. Prve so kombinacija bele in smetanove barve z raznimi dodanimi teksturami in ostalo obdelavo papirja.
Druge so v kombinaciji bele in modre. Tu sem uporabila različne dodatke na pokrovih.

Potem je tu še Filip(rojen s šestim mesecem). Kar tako (ne čisto ravno kot darilce ob rojstvu) je dobil lonček, na katerem je bila njegova fotografija in ime.

Hkrati s škatlico za Filipa sta odšli še dve nekoliko večji.

Povsem preprosti, saj gre za škatlici, ki sta embalažni.
In tudi metuljev vam nisem pokazala. Že kar nekaj časa je, kar so poleteli v širni svet in našli domovanje pri novem lastniku.

Ena od tistih "škatlic voščilnic". Kombinacija črne in oranžne na beli osnovi.

Otroške voščilnice

2011-07-04T09:03:00.000+02:00

Všeč so mi ti mali otroški motivi in neverjetno rada delam z njimi. Pa tudi pastelne barve mi nekako sedejo v srce.

Pri prvih sem se odločila za motiv v kvadratu. Na spodnji del pa sem dodajala okrasno izsekano obrobo. Pa še v drugačnih barvah.

Grem kar po vrsti, kot v kupčku ležijo pastelni toni papirjev za osnove in poiščem dovolj velike konce, da jih lahko spremenim v osnove.

Če je prvih šest bolj primernih za obdaritev ob prvem rojstnem dnevu, pa so druge primerne ob rojstvu. Večna podoba medvedka ....

Tokrat motiv v krogu, za spodnji del pa sem uporabila šablono, ki jo imam že dolgo, pa je nekako ne uporabljam preveč iz povsem nepojasnenih razlogov. Skoznjo sem napeljala še pripadajoče trakce in jih zavezala v pentljo.

Utrinek iz delavnice:
Ljudem sem pobrala škatle v katerih je bil včasih spravljen čisps. Saj bi bilo lepo, če bi jih preoblekla, vendar se mi nekako ne da, pa tudi shranjene imam pod delovnim pultom in se tako praktično sploh ne vidijo. Za shranjevanje ovojnih papirjev in drugih papirjev na rolah, tapet, samolepilnih tapet, raznih tekstilnih kosov na rolah, krep papirja.

Vsega po malem

2011-07-02T17:18:00.000+02:00

Nekateri dnevi so bolj pomembni kot drugi. Enkrat za enega, drugič za drugega..

Raziskovali smo Kras in jo na koncu še mahnili do morja za kratek skok v morje, preverit kakšne so tam pice in se ohladit s sladoledom.

In še en čudež se je dogodil.... v letošnjem letu po novem v Savi plavajo tjulni.

Delavnica prebeljana, stvari počasi selim nazaj in kmalu bom lahko začela tudi kaj ustvarjat.

Sortiranje po škatlah in visečih mapah mi je vzelo kar nekaj časa. Še največ pa: vso to težo prenašat iz kleti v prvo nadstropje.

Na delovni mizi...........

3d na "vratni voščilnici"

2011-06-30T21:22:00.000+02:00

Mesec junij se poslavlja. Za danes še ena izmed gatefold voščilnic. Le da sem tokrat namesto raznih štepljanih motivov uporabila izdelavo s 3d tehniko. Samo tri plasti.

Motiv vrtnic, ki sem jih imela na zalogi in jih bo nekaj postalo 3d, nekaj pa piramidna.

V notranjost pa sem dodala rahlo zabrisane šopke vrtnic.

Amerikanke - čisto in preprosto

2011-06-27T08:00:00.000+02:00

Vse bolj me privlačijo čiste linije, nič kompliciranja, malo plastenja, malo ali nič dodatkov.... Seveda pri voščilnicah. Pri albumih je zgodba povsem drugačna.

Sicer današnje navkljub temu, da je še vedno junij, niso nič posebno zložene. So pa nekako tiste sorte, ki jih bolj malo delamo in so zaradi tega tudi posebne. Sama jih poimenujem kar po kuvertah - Amerikanke.

Brez kompliciranj, tri v skupinici (stara navada, ki se je ne otresem tako zlahka), vse tudi z delno izdelano notranjostjo, nekim elementom na kuverti.

Še dve netipični voščilnici

2011-06-24T07:52:00.001+02:00

Junija še ni konec. Mar ne? Preden se bo končal, bo prav gotovo nastala še kakšna tako ali drugače "drugačna" voščilnica. Spring card, diamond card, gatefold card, double gatefold card, swing card .... te mislim, da so bile že na vrsti v tem mesecu (sem malo zmedena, ker se dogaja več stvari in tako včasih težko sledim)

Za danes dve popolnoma preprosti. Pravzaprav me tudi nekolilo spominjata na vratne voščilnice, le da so to mogoče tista nihajna vrata, ki jih vidimo v kakšnih lokalih. Motiv je prav tako lepljen le delno na levi strani, desna stran pa razkriva notranjost voščilnice, ki jo delno prekriva preostanek nelepljenega motiva.

Zaradi delno razkrite notranjosti mora le ta biti obdelana. Pri takšnih voščilnicah je tudi dokaj pogosto videti, da ko jo odpremo, pod motivom zagledamo že dodan tekst. Prikladno. Tako dodamo še samo podpis ali kakšno malenkost.

Pri prvi sem preprosto uporabila krajši konec osnove (prikladno, kadar nam krajši konci ostajajo). Pri drugi pa je osnova običajno velika, le da sem na licu del osnove zapognila nazaj in na notranji del nalepila še svetlo moder trak in okoli zavezala pentljo.

Tudi notranjosti sta izdelani malo drugače.

Pri modri je znotraj samo en list, ki je poštempljan in to je to. Pri metulju pa sem uporabila vzorčaste papirje tudi za notranjost in preko lepila list za pisanje teksta.

Za Laro - baby album

2011-06-21T07:46:00.000+02:00

Današnje jutro je obsijano s soncem. Sama še vedno in povsod čutim vlago. Kar nekako se ne sprijaznim z njo. Mogoče se zgolj spreminjam, postajam drugačna ... ali pa ... ali pa se samo preprosto staram :)

Spet malo proč od zlaganja voščilnic. Tokrat z albumom za Laro. Ko sem ga dokončala, je ravno na mizi ležal en večji kos belega kartona. Pa sem ga še takole zakamuflirala v mapo. Tokratni album je velik 25x21 centimetrov. Rada delam albume, saj se skoraj pri vsakem porodi kakšna nova izpeljava, nekaj drugačnega....

Osnova sta dva malo manj kot meter dolga roza kartona, ki sem ju zgibala in potem v sredini združila skupaj z dvema žepkoma. In ta dva žepka ..... sem ju gledala in gledala. Potem sem se odločila, da v njiju zataknem še dva zložena albumčka velika velika 17x11cm, vsak še za po 8 povsem običajno velikih fotografij.

Tule na fotografiji je ta sredina, kjer sta zataknjena, za njima pa zgolj dve beli osnovi za tekst ali okrogli fotografiji.

Po stari navadi sem dodala še nekaj drugih žepkov in v njih vstavkov.

Swing

2011-06-20T07:52:00.000+02:00

Danes, v zadnjem šolskem tednu te sezone, še ena oblika voščilnice, ki ne srečujemo prav pogosto: Swing card.

O njej nimam kaj dosti za napisati. Največkrat vidimo, da so osnove voščilnice poštempljane. Seveda jo lahko tudi prelepimo s papirjem, a je to veliko manj zastopano. Mislim, da tale način sodi v kategorijo tistih, ki jih dokaj z lahkoto naredimo.

Naredila sem samo eno za prikaz..
Preproste vijugice na osnovi - prvi odtis in potem brez ponovnega mazanja še en odtis. Motiv pa sem uporabila od Meljen¨s. Za popestritev pa dodan samo še rumen in oranžen satenski trak. Na koncu še imitacija šivov.

Malo proč od zlaganja -lepljenje kvadratkov

2011-06-18T06:39:00.000+02:00

Človek se od zlaganja, zgibanja .... tudi utrudi. Vse te voščilnice in poleg je še v delu en album, kjer je tudi kar nekaj zgibanja.Vendar mesec junij še vedno ostaja namenjen malo drugačnim voščilnicam.Le malo predaha.

Tokratnih sem se lotila s kvadratki. Preproste, kot pač zahteva navodilo za Clean and simple cards/CAS: splošna urejenost in sledenje navodilom, veliko odprtega prostora, ena glavna kontaktna točka. Pri tem izzivu je bilo potrebno uporabit 9 kvadratkov v takšnih ravnih linijah.

Na vseh treh sem uporabila kvadratke iz iste kolekcije papirjev. Tudi postavitev nisem spreminjala in vsaki desno spodaj dodala napis. Na prvi penasta žaba.

Na drugi trikrat odtisnjena in izrezana rožica.

Na zadnji motiv morskega konjička, ki sem ga pobarvala z akvarelnimi barvicami in kasneje še posula z bleščicami.

Meni so te "čiste" voščilnice všeč. Ne mislim strogo današnjih, ampak na splošno. Izdelava? Če imamo res izdelano idejo - preprosto. Če ideja ni izdelana pa sploh ni tako preprosto. Pogled pregleduje pisane trakove, roka se steguje po takšnih in drugačnih rožicah .... človek se mora močno upirat :)

Gatefold card - double

2011-06-17T08:51:00.000+02:00

Še vedno sem pri gatefold voščilnicah.

Včerajšnje klasično zlaganje:
trije najpogostejši načini

1. zgolj samo preklopni motiv
2. z zavezovanjem
3. s trakom, ki objame voščilnico

Povsem podobne so double gatefold voščilnice.

Če smo včeraj imeli osnovo razdeljeno na štiri dele, jo imamo tokrat na šest delov. Osnova sta dva sredinska dela, po dva stranska (levo in desno) pa zgibamo proti sredini in proč od sredine (največkrat razdeljeno točno na polovico, ni pa to nujno).

Da vnesem še malo drugačnosti, sem tokrat sicer običajno ravne stranske dele ... posnela. Notranjost je lepljena v celoti. Pa tudi to je zgolj samo za prikaz, kako lahko izgledajo različni načini. Z zunanje strani pa je obdelan tudi ozek sredinski del, ki se pri zloženi voščilnici vidi. Pri diagonalnem rezu stranskih delov moramo računati na to, da smo potem omejeni pri izbiri velikosti motiva.
Pri drugi sem uporabila drugačen rez: spodaj in zgoraj sem diagonalno na obeh straneh porezala vogale. Lahko jih porežemo tudi tako, da se porezana dela stikata (v sredini ali pač kje drugje).

Na tej zadnji je prikaz umeščanja ali dveh motivov ali motiva in teksta kot v mojem primeru. V tem primeru je lepo, če vsakega nelepimo na eno stran zloženih stranskih delov. S tem tudi lovimo ravnotežje prostostoječe voščilnice.

Gatefold card

2011-06-16T08:53:00.000+02:00

klasično zlaganje, zavezano s trakom

Med drugače zložene voščilnice sodi tudi gatefold card. Mislim, da na ta način oblikovanja končne podobe povsem neupravičeno prevečkrat pozabimo. Sama izdelava ni težka.
Pravzaprav bi lahko rekli, da je to ena tistih oblik, ki jo lahko preprosto naredimo zelo hitro.Velikokrat imamo na zalogi kak pobarvan motiv ali kakšen drugačen motiv. Kadar nekaj na hitro potrebujemo, je to ena najhitrejših izdelav voščilnice, brez vseh kompliciranj. Ko smo se na coc-u "pogovarjali" o tem, je bila zanimiva ugotovitev, da se za tovrstno obliko ponavadi ne odločajo tisti, ki mislijo, da je pri tej vrsti voščilnic nujno potrebno izdelati notranjost. Seveda je veliko lepši končni efekt, če je le ta izdelana, ni pa to seveda nikakršno pravilo. Bolj mislim, da se je izdelana notranjost tu uveljavila zaradi največkrat res preprostega lica voščilnice.

Opis: Takole izgleda povsem osnovna oblika.Za popestritev lica sem dodala ozek trak in okrasna vogalčka. Te voščilnice so primerne za prav vse priložnosti. Tudi za moške, kot je tale zgornja. Seveda pa je lepo, če nas tudi v notranjosti preseneti takšna ali drugačna izdelava.

Povsem osnovna oblika je podobna dvokrilnim vratom: samo velikost in pa obliko(lahko je pravokotna, kvadratna, format pokončen ali ležeč) osnove razdelimo na štiri dele, na desnem in levem delu naredimo zgiba in oba stranska dela zapognemo proti sredini. Tako dobimo klasična dvokrilna vrata. Preko (največkrat levega dela) se nalepi tako ali drugače obdelan motiv, desno krilo, pa le ta samo prekrije. Velikokrat na desnem krilu tudi vidimo kakšen dodatek, ki "pomaga" pri zapiranju vrat.

Takšna je torej osnovna oblika "vratnih voščilnic". Seveda pa se je iz te osnovne oblike razvilo kar nekaj tudi malo drugačnih oblik vrat. Ko sem tole pisala, mi je bilo kar malo smešna ugotovitev, da je v naših življenjih pravzaprav največ enokrilnih vrat. In na te pravzaprav spominjajo običajne voščilnice. Ampak le te očitno niso tako zanimive in privlačne in v nas ne budijo tiste prave asociacije, ki nas popelje k razmišljanju o vratih.
Če je bila prva malček netipično moška, je druga povsem neopredeljena. Namesto motiva, ki prekriva obe krili, lahko takole tudi dodamo trak, ki osnovo "objame" in jo tako drži zaprto.

Za tole bi mogoče lahko rekli, da je nekako bolj elegantna.

Za naslednjo objavo (tudi v osnovi "vratnih voščilnic") pa še kakšna druga izpeljava.

Diamond card

2011-06-15T05:54:00.000+02:00

Že včeraj jo je v komentarju omenila Vladka in tudi prilepila link do navodil za izdelavo. Če pogledamo spring card je pravzaprav nekakšna polovička tele današnje. Nekaj mojih prejšnjih narejenih lahko vidite v tej objavi.

Takole sem jaz naredila eno, ki je narejena zgolj iz enega kosa papirja. Nobenega lepljenja, nič. Ker sem zgibe na hitro potegnila z rjavo blazinico, se lepo vidi, kako in kje je zgibana.

Ko sem se pred leti srečala z njimi, so mi bile strašno všeč. Potem pa človek kar malo pozabi na vsa ta zgibanja, ki priznam, včasih tudi kar pošteno najedajo živce.
Ko zgibamo, so nekateri zgibi prav grozni na pogled. Ampak naj vas to ne ustavi, saj znajo biti te diamond voščilnice prave lepotičke. Vsi tisti zgibi so potem skriti v notranjosti.
Če je bila prejšnja zgolj na listu papirja, pa se le vendarle največkrat preko zgibane osnove lepijo takšni ali drugačni listi in dodajajo razni drugi elementi.
Pri tej sem del motiva izrezala še 1x in ga preko nalepila z 3d trakom. Sredinske trikotnike lahko obdelamo ali pa tudi ne. Povsem naša odločitev.

Tudi pri zeleni sem uporabila penast trak., da sem z njim prilepila lepljene kvadrate, ki imajo v sredini okroglo odprtino, motiv pa je odtisnjen nižje. Tako sem lahko lepo izpeljala še dve okrasni rumeni pentljici iz satenskega traku. Tudi pri straneh sem se poigrala s krogi. Le da so tokrat to četrtinke in polovičke. Če je bila pri prejšnji osnova povsem prekrita, pa tokrat ni tako. Kar doberšenj del osnove se vidi.

In seveda me je spet "zamorilo" kam in kako s tekstom, če ga želimo nekoliko več ali pa drugače. Tako je nastala tale zelenka. Na levo stran osnove sem zadaj nalepila dodaten karton. Tako tudi ta diamond voščilnica stoji nekoliko drugače (na zadnji strani sem ji nalepila še trak s pomočjo katerega jo postavimo na ravno površino).
Stoji lahko tako, da je zaprta, ali pa takole z razprtim spodnjim delom kot na fotografiji. Pravzaprav sem njeno "stoječe stanje" zasukala za 90stopinj(seveda pa moramo na to misliti že pri nameščanju motiva). Lepo se vidi, kako spodnji del spominja na spring card.
Še eno zgibanje/zlaganje je za nami. Diamond voščilnica je lahko povsem samostojna, lahko pa jo takole združimo v komplet z ostalimi izdelki ....

amerikanka, diamond card in knjižna kazala

Spring card

2011-06-14T07:17:00.002+02:00

Zakaj in od kod ima ta način zgibanja takšno ime, mi ni jasno. Z njim sem se srečala pred kakšnimi petimi leti na coc-u. Vendar pa mi nikoli i ne vem koliko prirastel k srcu.

Iz kosa papirja sem zložila tole obliko in je povsem osnovna. Zgolj samo za prikaz, kako izgleda. Moram pa povedati, da nekatere ustvarjajo prave mojstrovine pri tem zlaganju. Meni očitno niso pisane na kožo ali pa zgolj samo z njimi nisem na isti valovni dolžini.

Trmasto sem sestavila še ti dve in dodala tudi kuverti. Kaj me pravzaprav moti? Mogoče to, da nekako ni pravega prostora, da bi napisala tekst. Oziroma je, saj je zadnja stran povsem prazna. Pa sem zadevo potem rešila takole (na tej fotografiji se ne vidi, ker sta kartončka pravzaprav vložena zadaj v stoječi del)....V vogalček kartončka lahko dodamo tudi okrasni trak , ki potem kuka iza osnove.

Današnje voščilnice torej zgolj samo kot prikaz nekega drugačnega zlaganja. Ker pač to ni nikakršen bav bav , ker se ob vsakem zlaganju (pa četudi mi ni všeč) nekaj naučim in ker raje "prilepim" svoje fotografije, kot katere druge. Navodil na spletu je kar nekaj. Pa prilagam samo eno takšno navodilo.

Drugače zložene voščilnice -folded card

2011-06-13T07:37:00.000+02:00

Tako ali drugače zloženih voščilnic je ... HO LA LA.

Kakorkoli namreč zlagamo papir, na koncu dobimo neko obliko, ki je lahko tudi voščilnica.Problem pri teh zlaganjih nastane, ko hočemo vse te dele, ki so tako ali drugače zgibani ... obdelati. Zaradi tega se ponavadi poslužujemo že uveljavnih oblik zlaganja, ker nam je potem nadaljna obdelava lažja in hitrejša. Na spletu imamo prav gotovo nešteto tutorialov/navodil, ki nam pri tem pomagajo. Večina njih je opremljena z vsemi merami in navodili in tako lahko povsem preprosto, brez da bi mučili male sive celice, pridemo do končnega rezultata.

Tukaj je osnova pravzaprav gatefold card ali vratna voščilnica, zgibanka. (k njim se bom malo bolj podrobno vrnila v prihodnjih dneh).
Preko levega krila sem namesto običajnega dodajanja samo motiva preprosto dodala še en karton, ki je nekoliko manjši kot zložena osnova in tako dobila nekaj "drugačnega", ne povsem klasično zloženega.

Sedaj pa naskok na nov teden. Naj bo za vse nas čim bolj prijeten in napolnjen s tistim kar si želimo, potrebujemo. Le še dva tedna nas loči do VELIKIH počitnic. Potem bo življenjski ritem spet drugačen.

V iztopajočem centru tokrat sova

2011-06-11T07:42:00.000+02:00

Pri pospravljanju vedno naletim na kakšne že pobarvane motive. In med njimi je bila tudi tale sovica.

Pa sem jo kar hitro spravila na voščilnico. Spet tisto - z iztopajočim centrom.

Zagrabila sem en kos smetanovega papirja in naredila osnovo. Šele ko sem jo zložila, me je preblisnilo, da sem ubrala večjo velikost, kot pa imam na zalogi že narejene kuverte. Upsss....

In tako sem se kasneje morala lotiti še izdelave kuverte. Ni bilo druge. Ker se dobro poznam, je bilo najbolje, da to storim takoj, saj se mi drugače rado primeri, da potem voščilnica ostane brez kuverte, ker nekako ne padem več noter, da bi jo izdelala. Nič ne paše, nič ne sede, nekako se z lahkoto izgubim pri povsem običajni kuverti.

Torej: mesec junij pri meni še vedno ostaja zaznamovan z "neklasičnimi voščilnicami".

Novi kompleti v "kuverti"

2011-06-09T18:28:00.001+02:00

In življenje gre dalje ....
Ja, na poteh skozi življenje se nam primeri marsikaj neprijetnega, tudi srce parajočega, pa ... pobrat se je treba in iti dalje. Kakor pač kdo ve in zna. Nekateri s pomočjo, drugi kar sami ....nekateri prej, drugi kasneje.

Včasih se človek težko spravi nazaj v normalne tire. Takrat sem hvaležna za ustvarjalno žilico. Menim, da se s pomočjo nje nekako lažje "pozdravimo", poberemo....

Po črno belih in sivih tonih sem uporabila še nekaj barv.

Zelo različno pač, kot so različni trenutki na naših poteh, ko padamo in se pobiramo.

Iz izdelkov se sicer tega ne vidi, vendar sem navkljub vsemu nekako srečna. Vem, da bo koraku sledil nov korak in vsaka temna noč v sebi že nosi sledi novega dneva, ki bo drugačen.

V teh dneh "vsega na kupu" sem se povsem slučajno tudi selila v klet. Začasno. Je treba pobelit, malo na kolenih zribat tla in ker imam možnost vse to za ta čas prenesti nekam drugam (navkljub množici stopnic), sem to v teh dneh tudi počela. Z zelo mešanimi občutki. Ker preprosto vem, da se v kleti ne bom tako počutila, kot sem se tu in se bo to prav gotovo poznalo tudi pri delu.Ker stvari ne morem postavit točno tako kot sem jih imela in imam neprestano občutek, da nimam nič pri roki. Ker vsakokratno prestavljanje materialov pomeni odkritje kakšnih že davno pozabljenih in pa tudi porajanje občutka, da ničesar nimaš. Vsaj ne tistega, kar bi potreboval ali pa mogoče samo želel.
Še kar nekaj selitve me čaka. Računalniški kotiček je še kar v starem prostoru. Nekako nimam prave volje za nadaljevanje, ker se praktično razen beljenja ne bo dogajalo nič novega. Le prestavljanje pohištva sem ter tja. Pri prvem mi je uspelo polomit mizo, ko se bom vračala nazaj, bo pa že kaj drugega. Ali pa spet sedaj že popravljena miza?
V ozadju le malo kletno okence, ki le polovico kuka ven iz zemlje in pod njim delovni pult. Vse imam pač prilagojeno tako, da zaradi kolkov delam stoje. Mislim, da samo barvam v sede, pa včasih kakšne malenkosti strižem. Pri vsem ostalem pa stojim.

In tako mora biti pri meni samo ozek prehod med delovnim pultom in mizo, kjer režem in zgibljem. Tule povsem drugače postavljeno, kot pa imam ponavadi. Ne dam veliko na izgled in pospravljeno delavnico. Pri meni se mora veliko stvari videti. Misli hitreje potujejo, če "vidim" kaj imam na voljo, saj ponavadi delam brez pravega načrta, pač pa bolj po občutku.
Tudi omar veliko nimam zaprtih.Sicer pogrešam še kako vmesno polico, ampak ni panike. Tule je sicer še dokaj prazno. Kot sem prazna sama zadnje dni. A v še najtemnejših stvareh je treba najti kanček svetlobe. Ko se bom selila nazaj (zaradi množice vseh stvari to traja kar kakšne tri dni), bo precej manj dela in več veselja. Večino materialov sem pregledala že sedaj, jih posortirala.... Omare imajo tudi 16 predalov, ki jih preprosto z robo v njih vzamem ven in prenesem ločeno, da ni takšne grozne teže in pa "letanja" drobnih stvari sem ter tja.
Tako ... malo sem spihala svojo ranjeno dušo. Če vas bo v prihodnjih dneh pot zanesla tudi k meni, vas bom tokrat gostila v kleti.

Škatlici voščilnici -marelični odtenki

2011-06-08T06:04:00.000+02:00

Vlaga, vlaga in še 1x vlaga. Počasi se mi že dozdeva, da se spreminjam v spužvo, ki s svojo močjo vpijanja popije prav vso tekočino na tleh, v zraku .... še tisto, ki ji sploh ni uspelo še priti do zemljskega površja. Mislim, da me že dolga leta vsa ta vlaga ni tako zelo motila kot v letošnjem letu.

Po črno beli, ki sem jo naredila prvo, tokrat drugačne barve, drugi motivi. Potrebovala sem barve v tem sivem in turobnem vremenu, ko mi je nekdo "ukradel" zgodnje jutranje ure (kdo drug kot mačja mrcina, ki misli, da bom nekje nepremično sedela/ležala in ga pestovala) in tako se že dan začne bolj klavrno, ko se trudim, da ga na razne finte prenesem naokrog in mu pobegnem vsaj za kakšnih 20 minut. Dokler me ponovno ne najde.

Sama velikost je enkrat zasidrana na 10cm, drugič pa na 9 cm. Takšni so bili že narezani konci papirja, pa sem jih kar porabila.

Tokrat sem se odločila, da pisanju namenim malo več prostora. Tako sem pri prvi uporabila v sredini le obrisan papir, levo in desno pa dodala še okrasna kroga s črtami. Pri drugi pa sem medlo poštempljala vogale treh kvadratkov, senčila in tako je tudi dovolj prostora za pisanje.

Želim si čarobne paličice, ki bi odčarala vso to vlago. Saj ni nujno, da posije sonce, da je strašno tolplo.... le vlaga naj gre proč.

Voščilnici zloženi proti sredi

2011-06-07T05:57:00.000+02:00

Zlaganj voščilnic je toliko vrst, kolikor je bujna človeška domišljija. Nekatera zlaganja se dobesedno primejo "kot gobe po dežju", druge ostajajo le redke izjeme.

Od zadnjih novosti se je mislim da najbolj uspešno prijela easel voščilnica. Ampak danes še nisem pri njej. Današnji dve sem preprosto zlagala proti sredini.

Lepo je, če imamo za to dvostranski papir, seveda pa to še zdaleč ni nujno. Da je lice nekoliko drugačno, sem preko lepila okrasni izrezek na katerega sem dodajala rože. Vse skupaj sem povezala s trakom.

V notranjosti sem izdelala trikoten žepek in vanj zataknila zložen listič za pisanje.

In to je to. Prijetno zlaganje, nič posebnega. Dvostranski papir nam omogoča dokaj hitro izdelavo. Pri enostranskem bi morali eno stran še dodatno obdelati (s štempiljkami ali lepljenjem), kar nam vzame nekaj dodatnega časa.

Črna, bela, siva....

2011-06-06T06:24:00.000+02:00

Mogoče danes malo manj drži tisto, kar sem zapisala. Voščilnici sta tokrat klasični. Vendar pa sta spravljeni na drugačen način. In za mene tudi to šteje.

Čisto preprosti. One layer card jih tudi imenujejo.
Vendar pa sem zapisala, da bo mesec junij nekakšen neobičajen mesec kar se tiče voščilnic. Ker sta voščilnici preprosti, morata biti nekako drugače pospravljeni, zapakirani.

Pa sem ju takole pospravila. Na eni strani voščilnica, na drugi strani kuverta in še dodatni kartonček. Ker pač večkrat podarimo denar ali darilne bone in tako sta kuverta in kartonček namenjena temu.

Črno belo - škatlica voščilnica

2011-06-04T06:54:00.001+02:00

Pa bom kar začela z eno od darilnih embalaž, ki je hkrati tudi voščilnica. Takšnih sem sicer naredila nekaj albumov, tokrat pa brez kombiniranja za fotografije, pač pa preprosto samo zapolnjevanje z motivi.Če bi me kdo vprašal kaj je lažje delat, bi težko odgovorila. Ali pa tako: za vsako od teh stvari moram bit v elementu. Lahko bi nekdo nekaj podobnega želel čez recimo 5 tednov, pa bi se mučila, da bi spravila skupaj.

Škatlica ... še vedno ona izmed tistih, ki so velike 10x10x10cm. V belo črni izvedbi.

Zelo preprosto, z belim kvadratom v sredini za tekst. Vsi črni so embosirani s pikasto srajčko in potem na njih lepljeni beli dodatki.

V sredini ostaja prostor za darilo, voščilo pa je vidno, ko darilo dvignemo. Povsem preprosto. Če bi imela čas, bi se potrudila tako kot nekako tule, pa ga žal nimam. Del motiva iz notranjosti se vedno ponovi na pokrovu škatlice.

Drugačne voščilnice

2011-06-03T06:50:00.000+02:00

Saj vem, da sem napisala, da bodo sledile "škatlice voščilnice". Ampak za nekakšno rdečo nit meseca junija sem prvo malo pogledala nazaj ... med moje ne tako klasične voščilnice. Sem bi lahko uvrstili tiste, ki so drugačne po obliki in pa tiste, ki so drugačne zaradi samega zgibanja.Skupaj zložene pa imajo največkrat povsem običajno obliko kvadrata ali pravokotnika.

Pa kar takole ena nenavadna oblika, ki datira tam nekje iz sredine leta 2008. Tistega leta sem imela kar neko manjše obdobje nenavadnih oblik. Teh je nastalo kar nekaj .... enostranskih, dvostranskih. Podobne so jim bile žabe, pa razna oblačila, ki se jih je nabralo tako za deklice kot dečke, predpasniki za malo večje....

Potem pa so še različna zlaganja. Poleg raznih origami zlaganj in ogromno tea bag zloženih lističev, ki so pristali na običajnih voščilnicah, so se taistega leta začele dogajati tudi tako ali drugače zložene voščilnice. Npr. te stopničaste. Da so takšne kakršne so in zložene tako kot so, je krivo zgolj to, da sem iz neke tiskarne dobila ozke in dolge konce belega kartona. In ker mi ga je bilo škoda rezati, sem poizkušala različna zlaganja.

Ta stopničasta so mi bila najbolj všeč. Tudi zaradi tega, ker je bilo z njimi nekako najmanj dela. Je treba it po liniji najmanjšega odpora do končnega rezultata :) Kar nekaj jih je nastalo. Majhnih, večjih .... kvadratnih ali pravokotnik. Vsakič sem se zgolj samo prilagodila ostanku papirja.

Seveda so bile tudi druge oblike. Kot tale v sredino zložena, pa različne diamond oblike. Huh .... sem sedaj pregledovala stare fotografije! Bo treba spet marsikaj poizkusit, naredit na novo.

Stopničasto zložena je tudi tale včeraj narejena voščilnica. Le da tej pravijo, da ima poudarjen center.

Če pomislim, koliko enih papirjev sem pred leti uničila, preden sem dobila določen zgib, ki je bil zadovoljiv, je to danes povsem drugače. Povsem logično mi je, da v glavi seštevam in odštevam centimetre in potegnem ali reze ali črte za zgibe.Takrat pa sem zgibala in zgibala in spet zgibala... Huh! Pa mi še nič ni bilo jasno. Vse kar je nastalo, je nastalo povsem po goli sreči trenutnega zgibanja.

Tako.
Naj bo ta sivo bela uvod v mesec junij ali mesec v katerem bodo verjetno prevladovale takšne ali drugačne voščilnice. Tudi tiste v škatlici in drugačne.

Darilna embalaža z namenom (3)

2011-06-02T07:11:00.001+02:00

Že v prejšnjih objavah sem napisala, kako zelo pomembno je vedeti kaj bo škatlica "nosila" v sebi. Šele ko to vem, se lahko lotim dela. Najraje kar vidim, da ta določen izdelek imam, ga držim v rokah, tudi sama lahko vložim v škatlico.

Včasi ljudje (ki želijo darilno embalažo) nimajo prave predstave o tem. Tako se je že naredilo, da je bila le ta premajhna ali pa prevelika. Ampak k sreči vedno naredim testne vzorčke in povem svoje mnenje. Tako škoda ni velika.Sem si že npr. pri sosedih sposojala podoben predmet, ki naj bi bil v škatlici in fotografirala.

Velikokrat se npr. pokaže, da izbira prevelike embalaže na koncu lahko pomeni precejšen dodaten strošek

Pri tokratnem oblikovanju teh težav ni bilo. Podoben izdelek sem imela sama doma in tako sem ga lahko poljubno prestavljala iz škatlice v škatlico. Zakaj prestavljala? Ker ni nujno, da je škatlica ravno klasično lepljena.
Tako tudi nekatere moje v teh treh objavah predstavljene niso klasično lepljene, pač pa sestavljene na različne načine. Nekatere z notranjim "posnetim zgibom" in nekatere s "sklapljanjem". Ker naj bi bile škatlice delane na skorajda "milimeter" (da se predmet v njih ne premika in skače sem ter tja) , je pomembno pri sebi imeti ta predmet, da lahko postavimo možno obliko škatlice.

Zakaj sploh drugačna oblika sestavljanja? Ker sem imela pri oblikovanju povsem proste roke, ker je izdelek takšen, da to dopušča in ker je tako samo delo veliko bolj razgibano, škatlice pa tudi s svojo drugačnostjo nekako bolj privlačne.

Prav tako je omejenost pri izbiri materiala. Potrebno je vedeti, da nekatere vrste materiala ne dopuščajo določenega tipa izdelave. Tako ta zelen in moder material (350g) nikakor ne bi bil dopusten za "zgibanje v notranjost", saj pri večkratnem zgibanju lahko nastajajo drobne razpoke, ki niso lepe na pogled. Ali pa v zgornjem primeru, kjer je potiskan karton primeren zgolj za pokrove(pri tej velikosti in predpostavki kaj bo v škatlici zapakirano), za samo dno pa povsem premehak.
Zgibanje ali sklapljanje in ne lepljenje je tudi način, ko pri večji količini škatlic, ki jo imamo namen porabiti na daljše časovno obdobje in ne v "enkratnem šusu", pomeni tudi prihranek na prostoru, shranjevanju. Dno darilne škatlice je namreč v tem primeru sploščeno in ga sestavimo šele, ko vanj vložimo izdelek.

Različni vzorčki(nekaj njih zbranih skupaj) za različne potrebe, poglede....
Nekaj splošnih ugotovitev:
-odpade vroče embosiranje, saj je pri več komadih to časovno in prostorsko sizifovo delo).
-običajen črn karton je dokaj nehvaležen, saj se rad praši
-srebrn in zlat papir je ob še več kot 1x dražji nabavni ceni občutljiv na dotike in zanimivo, ga ljudje jemljejo kot neko klasično, že dokaj "zlajnano" embalažo, ki jo lahko ima vsak

-pogojno dopustno je oblačenje (lepljenje) z reliefnim embsiranjem (odvisno pač od tega, kakšen material imamo na voljo).

Tako .... v besedi in sliki dva moja dneva in ena noč. Vzorčki so bili pravočasno dostavljeni. Več ali manj so bili zadovoljivo sprejeti. Nekateri bolj, drugi manj. Tako s strani naročnika, kot ostalih. Najbolj sprejete so bile tiste, ki jih tokrat nisem pokazala. Ker preprosto niso samo škatlice, ampak kar nekakšne voščilnice. Kot sem rekla ... oblikovanje me "posrka". Pa čeprav povsem običajnih 10x10x10 velikih škatlic.

Ps: lahko uganete kaj bo v naslednjih objavah? Odgovor je v zadnjem odstavku.

Darilna embalaža z namenom (2)

2011-06-01T05:06:00.001+02:00

Škatlica pri škatlici............kot kamen na kamen. Le da jaz ne zidam kamene palače. Le papirčke sestavljam zdaj tu zdaj tam, jih nalagam in prekladam, režem in zgibam.....

Takle "razkuštran" pogled mu pravim jaz.... ni prav redek v moji delavnici(slikano konec prejšnjega tedna, danes je podoba spet povsem drugačna). Zapadam iz ene skrajnosti v drugo: ko nekaj moram, ko nekaj želim in ko nekaj preprosto moram .... ta trenutek, sedaj, ne jutri. Ne takrat, ko bo mogoče prazna miza, ko bom umaknila določen material in naredila prostor novemu. NE!!! Takoj. Drugače nisem notranje potešena, na čutim svobode in vse ostalo postane nepomembno.

Verjetno sem po duši veliko bolj oblikovalka kot pa resnično ustvarjalka. Načrtovanje in oblikovanje me tako zelo potegneta, da se ustavi čas. In ravno škatlice so tiste, kjer to dvoje pride veliko bolj do izraza, kot pa pri npr. voščilnicah. Saj je potrebno kar nekaj preračunavanj, načrtovanj, preizkusov.... Za prikaz sem izbrala kar tele 10x10x10 velike škatlice.

Lažje jo je prikazovati kot neke npr. poročne vzorčke, kjer predvsem narediš manj vzorčkov, saj narejeno nosi osebno noto in tako z vsemi temi vzorčki nimaš kaj početi. Oblika in pa seveda preprostost teh škatlic pa je takšna, da jo lahko brez težav porabiš tudi za kaj drugega. Dodaš npr. voščilnico in že je tu osnova za darilce.
Oblikovanje pomeni : ne spati. Ko popišeš in porišeš cel kupček papirjev in računaš najboljši možni izkoristek papirja, ti hkrati v glavi že poplesujejo misli o tem, kaj sedaj s temi drobnimi ostanki(če narediš npr. 50 škatlic je teh drobnih ostankov kar nekaj in škoda jih je kar tako zavreči ali se z njimi ubadati kot vsakim kosom posamezno ... ker jih je preprosto preveč). Tako te le ti sem ter tja zapeljejo in je "treba" poizkusiti za kaj bi lahko bili uporabni. Čas se ustavi nekje drugje in preden se zaveš je mogoče jutro, ti pa še vedno ne narejenega tistega, kar bi moral narediti.

Pri tem delu me tudi radi zapeljo materiali. Lepi, simpatični, sploh ti dvojno potiskani kartoni, ki odpirajo nove dimezije kombiniranja. Mini voščilnica, ki lahko sede kar v samo škatlico ali na njen pokrov.

Ampak se je treba ustavit in zajet sapo. Dvostransko potiskani kartoni so 2x dražji od običajnih. Hiter preračun na že popisanih listih pokaže kaj slab izračun pri možnostih, da bi nekdo želel darilno embalažo po tej izračunani ceni. Darilna embalaža "na željo, potrebo..."največkrat pomeni s pomočjo nje prodati nek svoj produkt, ga spraviti na tržišče po čim bolj ugodni in konkurenčni ceni in pri tem višja cena darilne embalaže pomeni tudi višjo ceno za končnega porabnika, se pravi kupca.

Darilna embalaža z namenom (1)

2011-05-31T06:42:00.001+02:00

V prihodnjih treh obajavah vam bom pokazala meni ljubo početje: oblikovanje pri katerem iščem različne možnosti. Vse prikazano je plod dveh dni in ene noči. Jah, je že tako pri meni ... ko oblikujem ne spim, ali spim po dve do tri ure.Vse ostalo postavim na stranski tir in grem po tej poti dokler imam čas ali dokler nekako ne začutim, da sem se izčrpala.

Da rada delam škatlice, je tudi že poznano.
Ampak moram priznat, da sem se zgrešenega občutka nekakšne "manjvrednosti" (nič kaj zelo inovativnega in posebnega ni v povsem navadnih škatlicah/razen tega, da jih je potrebno narediti) navadila šele koncem prejšnjega leta. Vse škatlice, ki sem jih delala (no ja, vsaj 70% njih) je bila povsem običajnih. Saj sama preprosto na škatlo gledam kot nekaj, kamor bomo nekaj zapakirali, shranili.
Ko gre za moje najbližje, ki jih obdarujem, se seveda potrudim povsem drugače. Nekaj narediti zato ker podarjamo ali nekaj narediti zaradi tega, ker bi to želeli prodati ... zahteva povsem drugačen pristop.Osebnemu darilu lahko dodamo osebno noto. Pri porabljenem materialu ne gledamo na ceno končnega izdelka, pač pa predvsem na njegov videz in sporočilnost povezano s tem.

Potem pa so me predramili in nekako na realna tla postavili ljudje. Želeli so nekaj povsem preprostega, cenovno ugodnega in da lahko naročijo samo 10, 20 ali 50 komadov, ki jih navkljub množični ponudbi darilne embalaže drugače ni moč kupiti. Naivno sem celo sama kakšno leto nazaj hotela kupiti cenovno ugodno embalažo, ki bi jo potem še sama dodelala, pa .... Nisem imela kaj početi z minimalno 100-500 in več naročenimi komadi, ki zahtevajo še veliko časa za spremembo, ker je embalaža že sestavljena.

Pri meni je tako, da škatlice ne morem narediti kar "v prazno". Lahko jo naredim samo, če vem čemu bo namenjena, kaj bo v njej, koliko naj stane. Drugače pri meni ne gre. Vseh ostalih nekaj malo škatlic je povsem predragih pri porabi materiala in vloženem delu, da bi jih človek lahko prodal, ponudil naprej.

Zato nastajajo škatlice "z namenom".
Vse predstavljene škatlice so iz serije 10x10x10cm. One že vedo, kaj bodo nosile v sebi, pa tudi kaj vse bi še lahko nosile v sebi .... malo drugačne, v drugačni preobleki.
Vendar tudi pri škatlicah rada vidim, da imam osebno svobodo, da lahko "prestopim prag" če to želim in ga pač ne, če tako ne čutim, ne vidim potrebe.

Tako se pri oblikovanju in načrtovanju včasih pojavijo tudi takšne ideje. Ena sama škatlica v različnih pogledih. Ampak že ko ideja sine in potem roke režejo .... je že v moji glavi kalkulacija. Končna cena izdelka. Mogoče bi na pokrov sodila bogata oranžna pentlja ali pa škatlica v križ povezana z trakom neke druge barve.... ??? Kaj pa končna cena? Škatlica ostane takšna kot je.

Nejcu na pot

2011-05-29T10:01:00.000+02:00

Čez nekaj trenutkov bo med vsemi drugimi birmanci tudi Nejc. Naj pridobljeno in naučeno ostane v njegovem srcu in naj ne pozabi, da je čisto vsak dan nekaj posebnega.

Osnova je moje delo, finiširanje pa osebe, ki mu jo poklanja. Je bilo prav fino opazavat, kako se je zadeve lotila, kakšne so bile njene ideje, predlogi....

Na voljo je imela tri različne osnove, izbrala pa ono prvo.

Osnove so narejene z žepkom za denar na levi strani v notranjosti.

Srečno ......

2011-05-28T06:28:00.001+02:00

Zadnje dni je kar na nekaj blogih opaziti poročne voščilnice. Sem malo premišljevala in ugotovila, da tisti, ki jih poznam, so večina dahnili svoj da v maju ali juniju.

Torej tudi pri meni poročna in srečno na novi poti. Naj bo postlana s cvetjem. In čeprav je deževen dan, je treba gledat pozitivno: za vse seme, ki ga bosta zasejala na novi poti, je potrebna voda, da bo pridno vzklilo in raslo in zraslo v nekaj lepega, čudovitega in neponovljivega.

Želja je bila barvni izbor in dodan napis.

Srečno ......

Prijavljam jo na ABC Challange ...V -Violet.

Zvezde

2011-05-27T07:14:00.001+02:00

Hmmm ... sem hotela napisati nekaj o zvezdah na splošno, pa me je vsa razlaga o tem kaj so, kako nastajajo, delujejo itd., močno prestrašila. Je tako "učeno" za takšno zgodnjo uro.

Pa sem ta del raje kar preskočila. Moje zvezde niso na nebu in ne žarijo, niti niso plinasta telesa.

So le embosirane na modrem, odtisnjene na belem, izrezane iz bele in modre, skrite v okrasni pentlji in kot beseda se pojavijo v napisu.

Ugnezdile so se na lice, v notranjost, skočile še na kuverto in čisto zadnje sedle na škatlico.

Cvetovi

2011-05-25T05:10:00.001+02:00

Naslov objave pri albumih je ponavadi naslov albuma. Ne vem zakaj sem se tako navadila, ampak predvsem albume (čeprav tudi kakšne druge izdelke) vedno poimenujem.

Tokratni pač nosi naslov Cvetovi, ker se le ti pojavljajo na papirju, so na platnicah in v notranjosti, nekaj tekstilnih, nekaj natisnjenih.

Je spet eden tistih zloženih, sestavljen iz treh delov in lepljen skupaj. Narava ....rože ali ptice, rahlo starinski videz, za 70 letno gospo.......so bila navodila.

Več fotografij pa v albumu Cvetovi.

Varljive fotografije

2011-05-24T06:56:00.000+02:00

Mnogo izmed nas nas ima izkušnje, ko nekaj vidimo na fotografiji in nam je to strašno všeč, ko pa "tisto" vidimo v živo -gledamo ali celo otipamo, pomerimo... pa to ni to.

Nekateri dobri fotografi znajo pričarat resnično lepoto nečesa ali pa jo tudi včasih precenit fotografirano skozi objektiv. Slabim fotografom je težko pričarat lepoto nečesa, da bi zasijalo v svoji pravi podobi. Vse več je tudi takšnih, ki z raznimi programi "popravljajo" izkrivljene podobe in jim dajejo neke nove dimenzije.

Velikokrat se naredi, da fotografija ne pokaže prave lepote določenega izdelka ali česarkoli pač že drugega. Šele ko zadevo vidimo v živo, se pokaže njegova prava globina.
Pa to ne velja za tele moje povsem običajne vrečke. Povsem običajne fotografije in povprečen izdelek.

Dodala sem jih le zato, ker imajo vendarle nekaj varljivosti v sebi. Tokratna varljivost je "predstava o velikosti".

Srečno David

2011-05-22T04:40:00.000+02:00

Uhh!!!...kako vse nekaj v zraku pritiska in odlaga svojo težo kot veliko breme. Kar naprej mi v glavi odmeva že davno zapisan stavek: "Tako čudno mi je. Kot bi se pehala na visoko goro." (vzeto iz moje zgodbe En sam prosti dan).

Sicer je še trda noč, a bi šla s košarico(kot tale prikupen fantič) preko širnih travnatih planjav vse tja do roba gozda in pokukala za drobnimi skrivnostmi tam v travi, med listjem, pod k tlom sklenjenim vejam grmičevja....napila bi se jutranje rose in v košarico odlagala vse te drobne zaklade.

DAVID srečno in naj bo tvoja košarica vedno polna drobnih zakladov, majhnih in velikih skrivnosti in še večjih odkritij.

Razglabljanja o pripomočkih -ATG 700

2011-05-19T10:16:00.007+02:00

Kot sem obljubila, se vračam k razglabljanjem o pripomočkih.

Za primerjavo ATG 700 in mala lepilna miška

Lepljenje ..... Včasih tako enostavno in preprosto, včasih pa tako prekl.... zakomplicirano. Včasih bi iz "prilepiti nek določen material" napisali celo doktorsko tezo. Največ uporabljeni lepilni materiali: tekoča lepila in lepila v stiku(ho lala različnih znamk in tudi znotraj same znamke ...tipov), dvostranski lepilni trakovi (spet različnih znamk, širin, dolžin -tudi cen; takšni, ki jih lahko trgamo ročno in oni, na katerih doktoriramo z rezanjem, ker so bolj ali manj ubogljivi/beri rezalni), lepilne miške (tudi različne in predvsem so drage, ko moramo miško ponovno napolniti, saj so polnila tako draga, kot celotna miška) in na koncu še lepilni aplikatorji (le ti so pri nas še vedno nekako bolj znani različnim obrtniškim profilom, ki jo uporabljajo pri svojem delu). Že samih ATG-jevih aplikatorjev je več vrst, ampak danes o tistem najbolj poznanem ali najbolj razširjenem. Seveda s tem lepilni svet še zdaleč ni izčrpan. Saj se najde še marsikaj kar bolj ali manj uspešno lepi.

Na Drugi fotografiji različni dvostranski lepilni trakovi(najbolj trdovraten za rezanje je prav gotovo oni z rdeče obloženimi filmom, medtem ko tega desnega rjavega lahko trgamo z roko navkljub njegovi širini; obstojajo tudi takšni/tisti, ki je najbolj temne barve/ ki zaščite sploh imajo in so skrajne težki za uporabo, saj so namenjeni za posebne pištole; na dnu in levo pa so penasti dvostranski trakovi, ki velikokrat pridejo bolj prav kot pa lepilne blazinice, ki so že narezane).

Tale je moj :)

Za danes je na vrsti LEPILNA PIŠTOLCA ali pod drobnogled vzeta kar moja ATG 700. Ne vem koliko vas jo ima, uporablja, se je že srečalo z njo. Jaz vem le za Suzano in v njeni objavi si lahko preberete njena razmišljanja in kar celo vrsto komentarjev, ki so se zvrstili na njeno pisanje. Na njenem blogu imate tudi povezavo do videa, kjer prikazuje, kako pravilno namestimo lepilni trak.Seveda tudi upam, dase bo Suzana javila z izkušnjami iz prve vrste in znala določene stvari bolj pojasnit kot jaz.

tukaj je nameščen adapter za 6mm trak, originalen pa leži poleg

Čeprav je aplikator velik in kar malo zastrašujoč na pogled, pa je uporaba z njim sila preprosta. Po nekaj lepljenja, ko se moramo privaditi tej velikosti in povsem novemu načina lepljenja, izginejo vsi strahovi in bojazni in delo s pištolco je prava prijetna melodija. Seveda pišem zgolj o svojih izkušnjah. Na tujih blogih pa skorajda ne srečamo blogerke, ki ne bi uporabljala takšen ali drugačen aplikator.
Seveda na našem tržišču dobimo tudi druge aplikatorje. Mislim, da sem enega videla v Memorisu v Ljubljani. Vendar pa so refili veliko dražji. So nekakšne roza vijolične velike miške in o njih ne bom nič pisala, ker so mi pač nepoznane.
ATG 700 lahko kupimo tudi v Sloveniji. Moja je od tu. Zastopnik za 3 m ATG-jeve izdelke (in tudi še druge seveda) je podjetje MDM Commerce iz Kamnika. Prijazno vam bodo poslali naročeno tudi po pošti. Za vse tiste pa ki so od blizu samo podatek, da to ni klasična trgovina, pač pa pisarniški prostori, kjer obratujejo samo v dopoldanskih urah.
Za Aplikator boste odšteli cca 18€. Aplikator ima origanalno vgrajen adapter, ki sprejema trakove od 12-22mm. Cene trakov so različne. Tako npr. 22mm trak stane nekaj preko 7€, 12mm cca.5,5€ in 6mm cca. 3€. Če boste dokupili adaptor za 6mm trak (ta je potreben za to širino traku) pa le ta stane okoli 4,5€. In še pomemben podatek: dolžina trakov je 33 metrov.

OPOMBA: se opravičujem za takole zmedo, ampak bloger mi je kar sam avtomatsko objavil in objavi manjka še nekaj malenkosti. GRRR!!! Bom dopolnila. Dopolnjevala bom sproti (eno te isto objavo), tako da se opravičujem, ker se bo le ta neprestano spreminjla.

Odogovori na vprašanja in še kaj.....

Vladka je spraševala o menjavi trakov in kako lahko kombiniramo njihove različne širine na enem izdelku.
Sama uporabljam tri širine, ki sem jih omenila. 22 je precej nepraktična in pride v poštev za lepljenje res pri osnovah, albumih .....12 je vsesplošna. Meni najljubša pa je 6ica. Mogoče zato, ker pri albumih iz navade še vedno uporabljam dvostranski lepilni trak. A tudi tega bom (razen same vezave) opustila počasi. Za Vladko bi najbolj prišel v poštev 6mm, ker veliko uporablja majhne končke. Za veliko večino pa 11 mm. Menjava trakov je sicer preprosta, a po mojem mnenju pri eni sami voščilnici ni smotrna. Kjer 6mm ni dovolj, se dodaja še poleg nov poteg. Večinoma se pri voščilnicah obrobi zunanje robove in odvisno od same širine potegne še po sredini....1x, 2x ... odvisno od širine. Sem fotografirala in prilepim slike.
Ne glejte kako je nanešeno lepilo, ker sem z eno roko lepila in drugo slikala, saj se pred Vladkinim vprašanjem sploh nisem spomnila na to, da bi fotografirala.
Največ uporabljam 6mm (pri večini voščilnic) in 12 mm pri albumih. Če se premislim, odprem, odrežem in vstavim nov trak, onega pa shranim za drugič. Lepljenja po robovih se hitro navadimo. Do vogala peljemo aplikator, popustimo in malenkost privzdignemo ter hkrati obrnemo za 90 stopinj. Tako nadaljujemo skozi vse štiri kote. Če je potrebno, pa potem lepilo nanašamo še po sredini. Ker ima lepilo nevereten oprijem, pri ožjih trakovih ni nujno, da oblepimo vse štiri stranice, pač pa 3x potegnemo po daljši stranici. Z malo vaje lahko apliciramo lepilo tudi na okrogle izreze.
Jaz osebno sem se najtežje navadila tega, da je za nanašanje lepila potrebno pritisniti gumb (in ga držati) ter ponovno izpustiti, ko apliciranja ne želimo več.

Sama osebno nikoli za eno voščilnico ne bi menjala trakov. Lažje je pokombinirat tukaj s tem, tam z onim "tipom" lepila, kot pač že počnemo tudi sedaj. Delo z lepilno pištolo je časovno krajše, čistejše, preprostejše in sigurno. Kdor je vajen, da preko dvostranskega lepilnega traku dodaja še tekoče lepilo, ga bo mogoče tudi tu. Vse je samo stvar odločitve. Moj prvi test lepljenje je bila mapa za fotografije. En del z ATG 700 , drug del z dvostranskim lepilnim trakom. Oba sem danes morala "raztrgat". Dobesedno. Kar pomeni, da sem izdelek uničila. AMpak ker je za domačo rabo in narejen ravno s tem namenom .... ni panike.

OKROGLE Obletnice 2

2011-05-18T16:38:00.001+02:00

Ja ja,. saj to .... da ko se v nekaj zapičim, se pač zapičim in pika..... Veste :)

Še kar so pri meni tako v vmesnem času okrogle obletnice. Se bom počasi še prestrašila in začela obremenjevati s svojimi leti.

Kot slučajno je ravnoVladka pisala o uporabi in kombiniranju več različnih štampiljk. Pa vendar malo drugače .-da se odtisnejo samo deli motivov. Jaz se tule nisem obremenjevala s tem. Pač pa sem ubrala pot odtiskovanja motiv preko motiva.

Abrahamovke v takšni postavitvi in uporabljenim napisom sem predstavila že dolgo nazaj. Za danes spet tri. V drugačnih barvnih odtenkih .... pač drugačne.

Dve sta nastali modri, zadnja pa zelena.

Pa vi? Se obremenjujete s svojimi leti? Opazite vsako gubico, postaranje kože, viseče to in ono....?

Naj vam izdam skrivnost, da jaz nikoli ne vem koliko sem stara. Vedno skrivoma pod mizo na prste naštimam letnico svojega rojstva in potem izračunam koliko let štejem. Moja najstarejša hči je včeraj dopolnila 27 let, pa mi to kar ne gre v glavo. Nekako se to ne poda tistim mojim letom, ki jih jaz čutim, mislim da štejem.

Fotografije OKROGLIH OBLETNIC pa so zbrane v temle albumu.

Whisper Butterflies

2011-05-17T05:55:00.000+02:00

Eden zadnjih albumov.

Skoraj brez dodatkov ... le osnova, papir, štempljanje, senčenje, lepljnje in seveda ... zgibanje.

Vabila - v iskanju pravega

2011-05-16T07:41:00.000+02:00

Spet eno od iskanj možnosti izpeljave. Vabila .... Tokrat sem se omejila na belo, sivo in srebrno barvo.

Pri meni veliko stvari nastaja tako, da se prilagajam različnim koncem, ki jih imam na voljo. Tako je takole zloženo vabilo zgolj produkt tega, da mi je ostalo nekaj koncev sivega papirja. Del osnove sem embosirala s srajčko, manjši desni konec zgibala preko in mu zgolj "posnela" oba vogalčka. Preko embosiran bel vzorček senčen s sivo. Trak je v notranjosti napeljan skozi zarezo na zgibu(preko lepljen bel papir za pisanje), na licu pa lepljen pod embosiranim motivom. Ker je končna oblika nenavadna za običajne kuverte, sem izdelala še kuverto iz srebrnega povoščenega papirja.

Naslednje je na beli osnovi. Z zvezdami sem embosirala zgolj ozek trak, ga senčila s srebrno in obrisala s srebrnim gel pisalom. Še metuljček iz povoščenega srebrnega papirja, nakazana njegova pot in številka na dnu.

Kvadratna bela osnova in preko embosiran srebrn papir razrezan na štiri trakove. Tu sem določene dele okrasila s srebrnimi pikami (levi in desni rob ter spodnji bel krog). S srebrno sem v najmanjši krog odtisnila še nekaj drobnih rožic in dodala številke. Dodana je še srebrna satenska pentlja. V kompletu s srebrno povoščeno kuverto.

Še ena klasične oblike. S pikami embosirano lice in nanj lepljen embosiran motiv(le tega sem narahlo posnela z šmir papirjem in v sredino dodala okrasni kamenček). Spodnji siv trak je dodan zaradi velikosti srajčke za embosiranje, ki je malenkost zmanjka. Bela satenska pentja nad motivom. Takole enaka osnova izgleda z dodano številko.

Pa še zapiranje na "vrata". Belo osnovo sem okrasila z okrasno imitacijo pikic/šivanja in na vsako stran nalepila ozek siv embosiran trak, ki sem ga predhodno posnela s šmir papirjem. Skozi zarezi na stranskih zgibih je napeljan okrasni srebrn trak za zavezovanje. Tudi tu ni šlo brez srebrnih pikic: v zgornjem neembosiranem delu sivega papirja in v sredini cvetk. Le ta ima izdelano notranjost.

Tudi tokrat ni šlo brez dodatnega poigravanja. Takole sem četrtemu vabilu dodala elemente. Okrasni kartonček za na mizo in držalo za servietek.
No ja..... sivo monotonost pa sem na koncu razbila z vabilom bolj romantičnega izgleda.

Na beli osnovi nekaj lepljenja, krancljanja, embosiranje, trak .........

Razglabljanja o pripomočkih

2011-05-15T12:00:00.002+02:00

Ena mojih letošnjih pridobitev je tudi večja rezalna podloga. O tem sem že pisala takrat, ko sem jo dobila. Pa je tudi mislim da Hali nekaj omenjala, da jo bo nabavljala in še ena (pa se ne spomnim). In sem malo raziskovala. Rezalne podloge so res super (v mojem primeru pač večja). Sploh pridejo do izraza kadar pri delu uporabljamo skalpel, olfa nož. Tudi pri teh slednjih bi nekaj dodala: ne šparajmo rezil. Slabo rezilo sicer še vedno reže, vendar pa z njim izgubljamo čas in ne malokrat tudi živce, ko je potrebno določeno zadevo popravljat zaradi slabega reza. Sicer sem sama potrebovala kar nekaj časa, da sem to dojela. Seveda sem čisto po gorenjsko šparala rezila do "tik pred zdajci".

Podlago uporabljam tudi za npr. štempljanje večjih površin, kot v tem primeru, ko sem takole pripravljala pokrove za škatlice.
Tele linke sem imela že shranjene in upam, da še držijo. Bom kasneje preverila in popravila, če ne bi več držalo.

Ustvarjalni dotik - v prodaji imajo podlogo A4 in A3 -cena od 8,96 do 11,80€
Eltron plus - v prodaji imajo rezalne podloge od 45x30 do tja neverjetnih 182x91cm (moja je od tu in meri 90x60cm) -cene pa se gibljejo od 9 do 71€
Hobby&Art - v prodaji imajo dve fiskarsovi podlogi - cene od 9,20 do 11,20€
Antus - dve podlogi 30x45cm in 45x60cm -cena od 9,66 do 21,12€
Prometej, Svet idej - dve prav tako veliki podlogi kot Antus, vendar pa je večja občutno cenejša

Naslednja stvar je kost za delanje utorov. Ker pri meni to "laufa" skoraj vsakodnevno, seveda te kosti kaj hitro naje zob uporabe. Nekega dne si nisem znala več pomagati in brskala po predalih, kaj bi bilo še primerno, da bi lahko uporabila kot nadomestek. Tako sem našla tole leseno lopatko. Povsem upravičeno se lahko meri z originalnimi kostmi glede kakovosti utorov in do sedaj je naredila že 90x po 4 utore, pa še kar dela enako. Le na vsake toliko časa jo je potrebno malo obrnit. Tudi v roko sede zelo lepo in je skratka uporaben nadomestni pripomoček. Ja, v sili hudič tudi muhe žre :)

In potem so tu še nadomestki za blazinice za senčenje. Vsi gotovo vemo, da je tu original le original. Da razni nadomestki puščajo takšne in drugačne prepoznavne sledi. O tem je lepo in obširno pisala Vladka.
Najboljši nadomestek od vseh se je pri meni izkazal tale na fotografiji. Blazinice iz škatlic za nakit. Ne puščajo prav nobenih sledi, so mehke, upogljive, nežne. Jaz sem jih kar nalepila na različne lesene končke, ki sem jih "pljunila" otrokom iz zabojčka z igračami. Pssttt.....Nalepila sem jih z lesnim lepilom in ... odlično služijo svojemu namenu. Ker so temne (imam črne in temno rdeče - slednjih tule ni na fotografiji) se na njih ne vidi sled barve, zato je nujno potrebno, da se na deščico napiše za katero barvo določeno uporabljamo.

Tako! V eni od naslednjih objav pa napišem kaj o pištolci za lepljenje. Ne vem koliko vas jo ima (jaz vem samo za Suzano, ki jo je nabavila malo pred menoj). Povedala vam bom koliko stane, koliko stanejo lepilni trakovi, adaptor za 6mm trak in kje pri nas jo lahko kupite. No, ne samo pištolco, pač pa tudi ostalo kar sodi k njej.

OKROGLE Obletnice

2011-05-13T21:03:00.000+02:00

Kako zanimiva so si včasih ta nasprotja. Sploh na petek 13-ti.

Govorim o nasprotjih v mojem življenju. Na eni strani bele osnove voščilnic, na drugi strani čisto črni prsti (priznam, ne samo prsti, ker mi je uspelo tudi politi pol stekleničke črne barve po kavbojkah in so danes romale v smeti), kosilo rumeno- zeleno (sveži široki rezanci s popečeno kraško panceto in zelena solata.

Ko sem za silo sprala črno barvo (vajo s šrno barvo sem ponavljala kar dva dni-včeraj in danes; nohti so še vsi črni, saj so vpili barvo kot žejna puščava), sem se zakopala v zemljo, kamenje, plevel.... in potem nazaj med bele osnove. Neke druge. Ureznina (ne prav globoka, pa vendar takšna, da ne dopušča izvajanja pritiskov zaradi ponovne krvavitve) me je prisilila, da sem spet menjala to kaj počnem.

Danes mi je bil resnično prav zanimiv dan. Včasih se čudim, kako lahko toliko enih raznolikosti, pripetij, nezgod , štosov.... stlačiš v en sam dan. Za današnjo objavo...poigravala pa sem se s kvadratki in okroglimi številkami.

Pogled v zakulisje

2011-05-10T07:08:00.000+02:00

V teh dneh sem padla v svet škatlic. Spet. Odgovor na vprašanje ali rada delam škatlice je takšen: rada, kadar jih ni veliko in kadar to ni več kot tri dni zapored. Ampak ... (saj veste, da je vedno nek ampak :):) ) .... se pač moramo prilagodit naročilu in željam, potrebam.

Če ob vsem ostalem delu raje vidim, da sem sama(zvoki iz radijskih valov so izvzeti ... ti so neprestano z menoj), pa pri izdelavi škatlic prav hrepenim po tem, da je nekdo z menoj. Je smešno, ko sem 1x organizirala tako, da so mi pomagali pri delu. A sem na koncu ugotovila, da bi sama naredila v prav takšnem času, saj se lahko drugače "obrnem" ko sem sama.
Dovolj mi je čebljanje, da mi kdo odstrani kakšno zaščito z dvostranskega lepilnega traku, prestavi kakšno škatlo, odnese v večjo škatlo .....
Pri škatlah je tudi vedno problem nabavljanje materialov. Kopičit zaloge materialov za to in ono kar ne moreš. Zaplete se že pri samem papirju, ki ni čisto vedno na voljo in ga je treba hodit iskat v Ljubljano. Pole so velike (70x100cm) in tako je že sam razrez pravi podvig. Nekatere škatle so tudi iz manjših pol. Zato se naredi, da se včasih tudi uštejem pri izračunih. Kot zgornje sivo bele, kjer sem za pokrove računale komade na izrez večjih pol, naročila pa manjše. In tako je seveda zmanjkalo in je bilo potrebno ponovno naročat. Za naročilo papirjev pač ne moreš kar v trgovino in jih kupit, ker praviloma trgovina nima takšne zaloge papirjev.

Tudi pri dekoriranju škatlic se lahko zaplete.Vzorčke običajno delam z domačo zalogo, kaj pa mi potem lahko ponudijo trgovine, je povsem druga zgodba. Z materiali. Pri štempljanju se mi je že naredilo, da je blazinica nekje proti koncu izpustila svojo dušo in tako je prišlo do barvnega odtenka sicer ene te iste barve, saj je bledenje stare proti čisto novi povsem drugačna niansa. To je le primer z blazinico. Enako je s trakovi in kakšno drugo stvarjo. In na prav nobeno stvar se ni za zanesti. Naročiš npr. gumbe z dvema luknjicama in dobiš one s štirimi. Kaj boš?
Kogar kaj več zanima kako se škatlice sestavljajo skupaj, pa je tukaj nekaj fotografij. Saj včasih si želim kaj več poslikat, pa mi to preprosto vzame preveč časa.

BABY Simple and clean

2011-05-07T07:40:00.000+02:00

Danes imam en tak čuden dan.

Kot bi bila ujeta nekje na sredini med smehom in solzami in se ne zmogla odločiti, kam naj krenem. Kar stojim tam na tisti sredini in cincam in cincam in se ne odločim Kam. Kot bi ne vedela, da to cincanje ne privede nikamor, pač pa samo povzroča nelagodje in izgubo časa.

Ne pravi zaman meni ljub izrek Berna: "Problemov sploh ni, so samo neodločitve."

Ja Marika! pot pod noge (začenši v glavi) in se odločit !!!

Tole je iz nove linije BABY Simple and clean.

Ha, kako pomembno se počutim, ko rečem(napišem) "linije". Ampak res ne vem, kako bi se še bolj primerno izrazila, kadar delam takole v "šusu". Takšno poimenovanje mi tudi pomaga, za morebitne kasnejše izdelke. Enostavno nekje v glavi poiščem ta razdelek in mi je lažje poiskat material(a veste, da se tudi naredi, da kakšen dan nimam niti koščka belega papirja, razen tistih koščkov, ki jih uporabljam za kakšne izrezke ali štempljanje?), pripravit pripomočke, morebitne dodatke.

Šest različnih je nastalo za tokratno objavo. Pravzaprav bolje: po tri različne v dveh barvah. Nič kompliciranja.... Preprosto in čisto.

Lep vikend vsem skupaj. Vreme pravijo, da nam bo naklonjeno. Sedaj pa je samo še potrebno sprejeti odločitve kako ga bomo kar najbolje izrabili (če jih še nismo).

Prazniki -2.del

2011-05-06T06:01:00.000+02:00

Sem kar malo pozabila na tole objavo. Mogoče me je malo presenetilo, da so lani v prazničnem času bloge preplavili dinozavri, letos pa jih nisem zasledila.

V letošnjem letu drugače. Boljše ali slabše ... je to sploh pomembno? Preprosto drugače.

Razbohotili so se ledenodobniki in poizkušali pričarati nek povsem drugačen čas.

Imeli smo srečo z vremenom in ujeli še zadnje sončne žarke. Ko smo po celodnevnem pohajkovanju odhajali in si ogledali še zunanjo ponudbo, se je ulilo kot iz vedrega neba. Kar pa seveda ni nič vplivalo na to, da smo se ustavili še na dišeči kraški pici.
V prihodnjih dneh je še sledil "ženski bovling". Moški do zadnjih pet minut niso dojeli, da gremo res povsem same, da ne smejo z nami, niti kot spremljevalci. Luštno, za ponovit čimpreje, fotografije pa porazne.

In za konec še PUHI. Mala zverinica (v hčerinih rokah, pa ima res majhne). Tako težko smo ga čakali.

Home

2011-05-05T06:29:00.000+02:00

Dom .... Ena izmed tistih "močnih besed", ki v sebi skriva globoka čustva, množico spominov, največkrat pripoveduje o tem, da nismo zgolj otok, ki pripada samemu sebi, ampak del nečesa večjega.

Spomini na naš prvotni izvor, na morebitni kasnejši kraj, kjer smo se "dobro počutili", na kraj, ki smo ga sami ali skupaj z drugimi ustvarjali in je postal naš dom.
Pri tem mini albumu me je zanimalo kako izgleda kontrasnost čistih linij na žepkih ter osnovi in senčenja na notranjih vstavkih. Če ne bi bilo všečno, bi lahko vstavke porabila drugje, za tu pa naredila nove.

Pa se mi zdi, da ima tudi ta kontrasntnost svoj čar. Ali pa samo jaz "gledam z drugačnimi očmi".

Več fotografij je v albumu HOME.

Sončnice

2011-05-04T09:01:00.000+02:00

Huh, že kar nekaj časa nisem naredila nobene voščilnice. Tistih nekaj zadnjih je v kompletu ali pa so otroške. Tokrat pa za 60 let s sončnicami.

Postavljanje različnih listov preko listov. Tako jih je kar 12 prilepljenih na belo osnovo, pa se sploh ne vidi.

Zeleno in rumeno na beli osnovi

2011-05-03T16:14:00.000+02:00

Huh ... kako se je pri nas ulilo! Kot iz škafa in čista črnina je zavladala, posuta z meglicami.

Pri meni pa dva nova kompletka (tokrat spet s škatlico). V zelenih tonih, pa rumena, prvi začinjen tudi s kančkom rjave.
Če so pri zadnjih kompletih bili motivi bolj primerni za npr. Prvi Rojstni Dan, so tokrat bolj namenjeni samemu rojstvu.

Pa še v kombinaciji s slončkom in brez rumene.

Nekaj mi danes nagaja blog, zato bolj kratka objava.

Rojstno dnevna vabila

2011-05-02T11:29:00.000+02:00

Pa smo v še zadnjem praznično/počitniškem dnevu. Nekam hitro je minilo in žal z bojlj tako tako vremenom. No, ampak pred menoj je še en OFF dan, ki je namenjen "babji žurki" in k sreči ni odvisen od vremena.

Še pred odhodom pa ena vabilca za malo prikupno princesko, ki tako hitro raste, da bo morala jeseni že kar v šolo. Pa jo še sedaj vidim v vozičku in čisto majhno.

Pa ni šlo tako enostavno kot izgleda na fotografiji. Kar nekaj ur je minilo, preden mi je sploh sinilo, kaj naj naredim. Ideje kar ni in ni bilo in tudi tale ni ravno za hvalit. Spet sem se poslužila žepka. Očitno sem med tistimi, ki jim je všeč dinamičnost.

Preprosto modro

2011-04-30T19:46:00.001+02:00

Spet nekaj za mojo dušo......prepustila se je, zapela in zaplesala, se spustila preko začrtanih okvirjev in preprosto ..... uživala.

Papirji so ležali tu in tam, nekje tube, lepila.... Nič mi ni bilo mar za nered. Le sledila sem notranjim videnjem.

Ena stran, dve strani, trak za zavezovanje, mogoče platnice ...... ?

Misli so divjale kot nore, pa vendar so roke ostajale mirne in sproščene. Niti to, da sem včeraj lazila v Ljubljano in praktično izgubila ves dan, pa vendarle na koncu ostala praznih rok, me ni vrglo iz tira (Navkljub poprejšnjim telefonskim dogovorom je bila trgovina namreč zaprta in domov sem se vrnila praznih rok. Jezna in razočarana. A le za nekaj ur. Potem sem že kalkulirala, kako bom ali mogoče ne bom izpeljala tisto, kar moram narediti. Malce me je oblivala vročina, na koncu pa sem vendarle sklenila, da sem naredila vse kar sem mogla in so to stvari, na katere nimam vpliva in ne vidim nikakršnega smisla v tem, da se predajam malodušju, na hipe že kar histeriji in paniki. Ampak resnično se mi ne zdi pošteno, da kar zaprejo, pa je njihov uradni čas obratovanja vsaj še uro).

In tako sem nadaljevala s tem preprosto modrim albumom in ga danes trmasto dokončala, čeprav me je proti koncu že kar malo "basalo" kako in kaj, kam, kaj še....

Album v sebi skriva kar nekaj prostorčkov za shranjevanje. Razni žepki iz katerih se izvlečejo listi za fotografije in/ali tekst, S 3d trakom prilepljeni okvirja, ki imata vstavljiv karton za fotografije (lahko dvostransko), majhna kuvertica je tudi nekje zataknjena. V njej pa so trenutno shranjeni "dodatni" koščki, ki jih lahko dodajamo kasneje, ko so fotografije že v albumu. Dve strani nimata nakazanega prostora za fotografijo. Sta pač prepuščeni presoji....

Več posameznih fotografij lahko najdete v albumu Simple blue.

Pa še koščki, ki so shranjeni v kuverti:

Sedaj pa še počakamo konec praznikov in skočimo nazaj v ustaljene tirnice.

Metulji v letu

2011-04-29T11:33:00.001+02:00

Po pticah še metulji na albumu. Ker gre pri tem načinu sestavljanja albumov za polovične liste, mi jih je polovica ostala in sem se čisto impulzivno odločila, da jih kar takole porabim.

Ptice so zamenjali metuljčki in rožice.

Vse ostalo pa je enako: naključno skupaj lepljeni papirji, velikost. Več fotografij v albumu Fly.
In pa še hvala vsem za mnenja v zadnji objavi.

Hmmm .... jagode ali češnje? .....

2011-04-27T08:03:00.000+02:00

... to je sedaj vprašanje :) :) Jaz bi jagode. So mi nekako ljubše kot češnje.

Spet! trodelni komplet (le kam neki sem padla? ...med same trojke). Uporabila sem nekako "nedifinirano" oblikovanje. Čeprav je dovolj prostora, da bi lahko dodajala tudi napis, sem se temu trmasto izognila in tako je lahko to kompletek za rojstni dan ali pa kar tako.

Tudi notranjost zloženega albuma sem posula z jagodami. Sicer na papirju. Pa nič zato, če jih je tako veliko. Saj so namenjene temu, da jih delno prekrijemo s fotografijami.

Ker nimam rada zapletenih sistemov zapiranj, sem se tokrat odločila kar za "zapenjanje" z okrasno leseno ščipalko (kupljeno pri najboljšem sosedu).
foto: zaprti album , foto: voščilnica

Od jagod k češnjam. O njih ne bom nič kaj dosti pisala, saj se jagodna zgodba tu le ponovi. In v notranjosti velikooo češenj.

V zadnjem času res veliko delam. Saj je opaziti, mar ne? Nekaj je to seveda tudi povezano s trgovinico, pa vendarle ne tako veliko. Saj to ni tista prava trgovina. Za pravo trgovinico še vedno delam povsem premalo. Želela sem si le več preglednosti in pa še bolj kot to .... poenostavit možnost povpraševanja po določenem izdelku. Še vedno se največ izdelkov naredi po sistemu: meni pa je tole všeč, ampak bi tukaj drugače, pa drugo barvo, pa ..... (Tako da Vladka: so tvoja razmišljanja obrnjena v povsem pravi smeri). In sam program, ki je na moji spletni strani, to seveda poenostavlja. Lahko rečem, da sem ravno nekaj takšnega želela, čeprav moram priznat, da nisem ravno človek, ki bi si ogledal 100 in eno stvar preden se odloči, ampak zgolj sledim nekim mojim notranjim videnjem in hotenjem. In potem to meljem in meljem... porišem in popišem nekaj listov....
Samo izbiro osnove sem prepustila nekemu dolgonogemu fantinu in potem so sledili tedni usklajevanj, sprememb in predvsem mojih butastih vprašanj, ko kaj ne razumem in mi ne gre tako zlahka v glavo. Dva nova programa sta kot "nebodigatreba" tujek stopila v moje življenje in zmotila moj mir.
Odzivi in moja pričakovanja?
Jih še zbiram. Kar nekaj odzivov je bilo v stilu, da še vedno prisegajo na mojo staro spletno stran. Ampak le ta je resnično nepregledna, ko hoče človek nekaj naročiti in potem imamo kolobocije v stilu iskanja in množice vprašanj, če je to to (polovica me kontaktira po mailu, polovica kar telefonsko). Čeprav sem že tej prvobitni spletni strani malo pred novim letom naredila korak naprej in določenim izdelkom začela dodajati cene(na željo). Še dobro, da v sebi združujem volka samotarja, fijakerskega konja, nosim horoskopsko levjo grivo in sem mačka po kitajskem horoskopu. Ko in kadar nisi del črede, je to več kot dobrodošlo. Da pač lažje stopaš po svoji poti, slediš samemu sebi.
In moja pričakovanja? Nič posebnega, vsaj trenutno ne in tudi ne v osnovi zasnovano z velikimi pričakovanji. Vesela sem vsakega naročila, vprašanja, povpraševanja. Ni samo da rada to počnem, ampak preprosto moram. Moja duša je takšna. In jaz jo zgolj hranim. Sem se pravilno odločila, pa bo itak pokazal čas. To je stadij v katerem nimam kaj izgubiti, lahko le pridobim. Sem potrpežljiva. Če pomislim na to, da sem večino svojega življenja vezana zgolj samo na domačo hišo(brez vseh tistih spremljevalnih ljudi, ki so ponavadi v življenju vsakega posameznika), sem pravzaprav naredila veliko: postala sem prepoznavna. In to za seboj potegne tudi povpraševanje, morebitna naročila. Tudi takšna, ki jih moram preprosto zavrniti. Ker ali preprosto tega nisem spodobna narediti(škatle takšnih dimezij, da jih lahko delajo samo stroji), ali pa so hotenja po tako velikih količinah, da jih ne zmorem realizirati (dva zadnja primera: 12.000 kom. določene darilne embalaže in 1.500 velikonočnih voščilnic čisto določene oblike). Ampak vsi ti primeri mi povedo to, da ljudje vedo za mene, sem vidna. In to je pogoj, da lahko z ustvarjanjem, ki mi je pisano na dušo, tudi lahko kak euro zaslužim. Saj smo na marsikaterem ustvarjalnem blogu brali, kako bi to počeli neprestano, če bi lahko.

Košarica....???
V mojem primeru se mi je zdela nujno potrebna. Ko dobim "napad" nekaj narediti, to ni ena voščilnica, en komplet..... ampak delam dokler ne čutim, da sem se izčrpala. To ni nekaj kar želim, ampak samo preprosto moram v danem trenutku. Čista logika govori, da toliko tega sama ne potrebujem (ne jaz sama, moji otroci, ki veliko tega znosijo za darila, ne vsi tisti moji znanci, ki jim je moje delo všeč in jim rada poklanjam izdelke kar tako).In zato košarica. Se bo to obneslo? Odkrito? Dvomim. Ljudje še vedno namreč težijo k naročilu nečesa za kar lahko povejo svoje želje. Jaz lahko izgubim samo nekaj svojega časa (pa vseeno ne proč vrženega) in nekaj uporabljenih materialov.
Mi je lažje, ker sem na tej poti sama, neodvisna od vseh in kogarkoli, brez zacementiranih obveznosti.