Knjižna kazala še nekoliko drugače

Sem se ta teden nasmejala sami sebi. Kako sem tudi na področju preprostih knjižnih kazal bolj sproščena in ustvarjalna, če zapljujem v otroške vode. Ali pa je mogoče svet odraslih za mene preveč zahteven in zakompliciran?

Rožni mix na barvnih sponkah za papir. Male in velike rože. Nič zelo novega, pa vendar uporabo, praktično. Pri testu , da se dodaja še okrasni trakec, se je pokazalo, da ga manjši otroci na vsak način hočejo odpulit proč. Tako da....ni vse samo v videzu.

In potem d o l g o o o o iskanje nove ideje, ki ni in ni hotela priti. Kot bi bila moja glava povsem prazna ali pa sploh ne moja. Tema na katero sem iskala ideje, se je navezovala na promet (letošnja rdeča nit sončkovih počitnic). V zraku, na vodi, po železni cesti....

In potem....BUM!!! V enem dnevu ideja zmaja (zračni promet) in ladijce (na/po vodi). Kar odleglo mi je. Za železno cesto sem uporabila kar print vlakovne kompozicije in na drugi strani tirnic, pri klasični obliki kazala, saj je bilo treba mislit tudi na tiste najmanjše, ki zlaganja niso vešči.

Kar odleglo mi je. Včasih je tale iz idejami resnično....Hmmm...kaj vem....Težka.

PS: tako zmaj kot ladijca sta pravzaprav kotni kazali, ki se zatakneta za vogal. 

Duhovno (3)

Nov dan, ki ga nagovarjam z besedami prejšnjega dne.

Danes se Jelovica koplje v božajočih jutranjih žarkih in trave se kopljejo v jutranji rosi namesto dežja,

koraki pa že pridno brzijo sem ter tja: v iskanju gob po širnih in dišečih gozdovih ali na sivi cesti mimo nas na romanju k baziliki.

In jutro postaja dan ... tako drugačen kot včerajšnji.

Duhovno (2)

V tihem jutru, ko izpod neba padajo kaplje in počasi izgubljajo na svoji moči,

opazujoč meglice, ki se nežno, pa vendar odločno valijo po pobočjih Jelovice,

vdihujem jutranjo svežino vedoč,

da bo nov dan porisal meglice in zaplesal z dežjem.....

Sončna torbica

Ostalo mi je nekaj že pobarvanih in izrezanih sončnic, pa sem jih kar porabila.

Šest jih je v kompletu : 3x na eko kartonu, 3x na barvni podlagi; 3 pokončnega formata, 3 ležečega formata; 3x rumena pentlja in 3x oranžna; tudi mini napis 3x in 3x....

Skupaj s šestimi eko kuvertami (le te so nekoliko večje in so zato tudi voščilnice kakšen centimeter večje, kot jih delam običajno) sem jih spravila v takšnole imitacijo torbice, mape.....in vse sončnice so sestavljene iz treh plasti.

Spredaj sem izdelala "žepek" in vanj vtaknila še manjšo sončno voščilnico, ki je namenjena posvetilu.

Tule pa še notranjost.

Iskanje miru v pripadnosti drug drugemu

Dve z enako podlago in zrcalno postavitvijo.

Pri prvi sem dodajala kamenčke in obrisovala z gel pisalom.

Pri drugi sem dodajala srebrne pike na podlago (tule delujejo bolj sivo rjave).

Besede "sposojene" pri materi Terezi.

Seme sedanjosti za cvetove bodočnosti

Saj sem povedala že v prejšnji objavi, da še vedno ostajam pri sončnicah? Mar ne?

Pa niso samo sončnice tiste, ki so me obsedle v zadnjem času, pač pa tudi besede. Rada jih imam. In šele s tisto serijo duhovno, sem nekako prebila led, zadržke pri sami sebi.

Tokrat so v kompletu:

* easel voščilnica
* škatlica
* preoblečeni blok

Včasih naredim easel voščilnico v ležečem formatu in tudi tokrat je bilo tako. Nekako se mi je zdelo boljše, smotrnejše, lepše....
Koliko časa sem rezala vse te sončnice (in še prej barvala) .....raje ne bi. Kar nekaj časa so pele škarje.

Takole sta blok in voščilnica spravljena v škatlici..... drug na drugem.

Prisluhni svojemu srcu....

Prisluhni svojemu srcu.....

Ta citat sem izbrala za sestavljanje darila, ki je povsem spontano iz nameravanih dveh izdelkov, postalo komplet petih izdelkov.

Tako sedaj komplet sestavljajo:

- voščilnica

-škatlica za voščilnico

-kotno knjižno kazalo

-mini blokec z lepljivimi lističi

-pripadajoča torbica

Meni je všeč, kar je nastalo.

Voščilnica je oblika EASEL, se pravi namenjena, da okrasno stoji polovično odprta. V notranjosti sem na tem vidnem mestu dodala številko 40, pove svoje.

Škatlico sem ponovno izdelala z okencem. Tokrat sem tudi zunanjost škatlice malce okrasila s 3d elementi.

Sicer nisem ravno prepričana, kako naj bi označila same rože. Želja in namen je bil motiv sončnice, pa upam, da tisti, ki bodo tole pogledali, lahko sončnice "vidijo" tudi tako, kot sem jih v teh izdelkih videla jaz. Saj imam še neke, ki so seveda čiste kopije sončnic, pa vendar se mi je nekako zdelo, da na takšno osnovo ne bi sodile. Bi se preveč izgubile, ker sem jih barvala s perl vodenimi barvicami. Pridejo na vrsto pri drugem kompletu, da ne bodo slučajno med tistimi stvarmi, ki obležijo.

Torbica je povsem običajna, takšna kakršnih sem že kar nekaj naredila.  Tule je pogled na zadnjo stran, kjer sem zgolj samo dodala satenski trak zavezan v pentljo, saj se le ta pojavlja tudi na drugih kosih darila. In zgolj samo slučaj je, da gredo vsi tile dokončani izdelki prav lepo v notranjost torbice. Tega nisem načrtovala.

Ker sem cvetov naredila kar nekaj in ker so ostajali razni manjši končki papirjev, sem izdelala še kotno knjižno kazalo in pa "oblekico" za samolepljive lističe.

Tako ima naročnica možnost izbire darila po njeni želji, sestavi. V rezervi je še nekaj cvetov in če ne bo vzela vsega, bom pač kompletirala naprej.

Mize

na drugi mizi pripravljeni papirji

ena od mojih miz danes zjutraj

Mize...takšne in drugačne.

hčerina učna miza

V naši hiši jih je kar nekaj, ampak nobena med njimi ni kaj posebnega, dragega, unikatnega.....so zgolj mize, ki pač služijo svojemu namenu.

včeraj, ko je bila na delu nečakinja

včerajšnja obložena miza na terasi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Miza je kos pohištva, sestavljen iz horizontalno nameščene plošče postavljene na podnožje različnih oblik. Podnožju, sestavljenemu iz vertikalnih palic rečemo »noge«.

Poznamo različne vrste miz:

    * Miza v »hiši« na slovenskih kmetijah
    * Jedilna miza - večje mize, navadno v jedilnicah ali drugih prostorih namenjenih prehranjevanju. Tovrstne mize so pogosto raztegljive, da jih lahko prilagodimo številu ljudi, ki za njo sedijo.
    * Klubska miza - manjše mize, navadno v dnevnih prostorih. Namenjene so odlaganju stvari (pijača, prigrizki...)
    * Pisalna miza - mize namenjene pisanju in podobnim delovnim procesom, navadno s pripadajočimi predali.
    * Mize namenjene športu - niso mize v pravem pomenu besede temveč površine namenjene igram, ki samo spominjajo na mizo (miza za bilijard, miza za namizni tenis...).

v torek za večerni obrok, kuhinja

Torej v delu: neko darilce, ki naj bi po moji preprosti kmečki pameti ponazarjalo sončnice.
Prehrana: v torek smo pripravili čudovit goveji kebab z veliko sveže zelenjave; včeraj smo se lotili peke različno mariniranih piščančjih kosov mesa in jim dodali poleg sveže zelenjave še različne pomake na bazi bučk, ki smo jih predhodno popekli na žaru
Ostalo: hčera se bolj ali manj uspešno pripravlja za izpit, medtem ko mala nečakinja in še manjša soseda uživata v packanju

paradižnik s česnom in zelišči

Malo me premetava sem ter tja

...na vseh področjih.

Kar ne vem, kaj bi počela, kaj bi bilo tisto najboljše, najbolj potrebno, smotrno....Sem ter tja pospravljam omare od otrok, ločujem uporabno od neuporabnega, nabavljam za šolo (mislim, da bom ta mesec resnično bankrotirala :(  ).

Novi projekti s kopičijo skozi ideje na sto in enem počečkanem listu. Čeprav imam zato blok(celo dva, ali tri), je veliko bolj zanimivo čečkati po listih, prečrtavati, počečkati, zmečkati, strgati, odvreči, mogoče spet brskati po smeteh za "izgubljeno idejo"....

Vrt me prav trapasto gleda skozi okno in mi nekaj šepeta, pa nikakor ne razumem njegove govorice. Saj itak vem, da ko bo nuja, bom pač zagrabila.

Nekje vmes moram še to ali ono knjigo malo "pretaknit", prebrskat, vpijat nova vedenja.

In da! Navkljub množici nekako načetega, še vedno v grobem in največ ostajam pri bralnih zaznamkih. Za dobrodelno stojnico. In kar ne bo šlo, se bo porabilo pa v šoli.

Današnji na ročno izdelanem papirju (takšni mehki so na otip, upogljivi, ubogljivi, nekako prijazni). Poštempljani, delno senčeni in dodatno obdelani s pisalom v tubi za 3d učinek. Tokrat bakrena barva.

Duhovno

Ravno danes, na praznični dan, mi je nekako uspelo, da sem dokončala prvo serijo, ki sem jo preprosto poimenovala Duhovno.
Lahko rečem, da sem se k temu delu dolgo spravljala(merim kar v mesecih, če že ne letih), saj sem se vedno nekako počutila, da kot laik posegam v meni tuje in neznane svetove, nekam, kamor niti nimam pravice vstopiti.

Bilo pa je vseskozi to nekje.....globoko v meni. Želja, ki me je gnala in gnala, pa sem na koncu samo  morala zbrati dovolj poguma.
Letos (na dopustovanju) smo se pogovarjali o tem, brala sem, spoznavala novo, se učila.....
Čeprav že tretje leto preživljam čudovite počitniške dneve v skupnosti neokatehumnov, se še vedno nekako počutim kot da jim nisem enakovredna, dorasla na mnogih področjih,  nevedna...

V tišini dnevov brez najmlajših dveh, sem nekako zmogla in oblikovala tole prvo serijo. Preprosto, na eko kartonu, z eko kuvertami....Začetne bojazni so počasi popustile pod močjo silne želje, da se tega lotim. In srečna sem. Zadovoljna! V delu je že druga serija (zgolj oblikovna zasnova) in nekako čutim, da sem obogatela.