sreda, 30. december 2009

Ljubezenski mafini

Prazniki še niso končani in če povem čisto po pravici, mi prehod iz starega v novo leto že leta dolgo ne gane več prav posebno. Včasih se naredi tudi, da ga prespim.

Največkrat pa seveda vztrajam zaradi majhnih bitij, ki so ponavadi neumorna in njihove učke nestrpno pričakujejo kakšne lepe rakete, ki si jih ogledamo kar iz terase. Prižgeta še kakšno svečko in...potem mama prav kmalu zaspi.


Preprost motiv (od ne vem kod izvira) na štirih voščilnicah, vsakič malo drugače.


Fotografije vsake posamezne (tudi z notranjostjo) pa tukaj

PS: za one harmonika mape iz zadnje objave sem bila prepričana, da se jih na naših blogih kar nekaj pojavlja, pa sedaj nimam časa, da bi jih iskala. Bom ob prvi priliki napisala mere (ker tisto kar piše v mojem bloku, verjetno ne bi nikomur prav nič pomenilo in sem že hotela to čečkarijo za štos slikati).

torek, 29. december 2009

Klasična harmonika mapa


Zanimivo, da jih je že kar nekaj nastalo pod mojimi prsti, pa se vseeno vsakič znova lovim in iščem pri izdelavi.
Še do danes si nisem zapomnila (in tudi dvomim, da si bom kdaj) kakšne so mere za osnovo zgibanja. Vedno moram pogledati v blok  z zapiski preden se lotim (pametni pišejo!...čeprav mi je to tako čudno).

Najlažje in najhitrejše je prepogibanje žepkov.
Vse ostalo je zamudno delo. Če sem še vključim idejo, kako opremiti notranjost, da je nekaj drugega kot prejšnji in še kakšen pred njim.....Včasih preprosto zmanjka pametnih idej. Tako je najpreprosteje se omejiti na barvne kombinacije.

Obe ti mapi za recepte sta narejeni dokaj preprosto, saj prejemnic ne poznam, o njima vem le to, da sta mami že odraslim otrokom. Torej sem se izognila vsem odvečnim okraskom in dekoriranjem.

Za notranje vstavke sem naredila črtaste liste na različnih barvnih podlagah, lepljenih na povoščeno srebrno osnovo.

Tale prvi je v rumeno oranžnih tonih.


Drugi pa v raznih zelenih odtenkih.

Dodani lističi na sprednji in zadnji platnici(v notranjosti) so tisti samolepilni in se lahko snamejo dol (jih nisem nič posebno lepila) če jih ne potrebujemo, ali pa na enak način dodajajo novi. V notranjosti je na žepkih dodanih nekaj kvadratov za pisanje, po dve obdelani pisarniški zaponki. Žepnih vstavkov je več....ponekod dva, nekje trije, lahko samo en. V prvi takšni mapi, ki sem jo naredila, se skriva kar nekaj listov z recepti iz revij.

nedelja, 27. december 2009

Namizni pisarniški komplet

Moja hči je velik zbiratelj vsakovrstnih pisal(tista, ki tečnari tudi s točno takšnimi in takšnimi letnimi planerji). Že tam nekje na koncu osnovne šole se je začelo dogajati, da preprosto ni mogla v šolo, če ni imela 101 pisalo, barvico, flomaster, voščenko......Čeprav je danes na faksu, se situacija ni nič spremenila.....barvice, markerji, celi piskri razno raznih pisal.....poleg vsega tega pa še množica majhnih drobnih pripomočkov.

In ker smo med drugim tudi veliki porabniki mleka (približno 3 litre dnevno), sem se odločila, da bo njen komplet kar iz odpadnih embalaž mleka. 
 
Tale - iz štirih kosov -je začela nastajati prva. In ko je bilo vse skupaj narejeno, sem ugotovila, da je to komaj za polovico njene "šare". Uporabila sem črno bele papirje, ki sem jih dobila v bonbončku od Alenke. Seveda pa za osnovo še srebrne in črne papirje.


Resnično je grozna z vsemi temi pisali! Le od kod neki se jih je toliko nabralo? Sem celo preverjala, če jih mogoče polovica sploh ne piše, pa so kar vsi uporabni. 

Tako sem se morala lotiti še dveh ločenih škatel. Ena višja od osnovnega kompleta (škarje, ravnila itd.) in ena nižja za vse tiste majhne markerje različnih barv in debelin.

Ker zaradi napornih praznikov vse šare pe ni preselila v nove škatle, še vedno mislim, da tudi tole ne bo dovolj in bo morala nastati vsaj še ena, če ne kar dve.
Vse so spodnjem delu zaprte s preoblečeno 2mm lepenko, ki je širša od osnove in na ta del sem okrasno delala črne pike s pisalom za 3d učinek.

Je pa potrebno nekam pospraviti tudi vse malenkosti od radirk, sponk, šilčkov, lepilnih trakov.....Tako sem izdelala še predalčnik z osmimi nekoliko večjimi predali(6,5x3x10cm).  Za odpiranje sem našila neke prastare perlice.

Ker je ni bilo poleg, ko sem vse to delala, sem si drznila narediti še pripadajoči letni koledar. Po moje in ne po njeno! Izdelala sem ga v mojem programu za urejanje fotografij in (slika tega ne pokaže) najbolj mi je všeč, kako mi je uspelo v črte (bolje med njih) stlačiti moj spletni naslov. Ta vaja bo mogoče še kdaj prišla prav.  Tudi koledar je narejen iz odpadnih listov starih koledarjev še iz lanskega leta.
Vezava??? Hmmm.....Liste sem delala tako, da sem jih prepogibala na polovico, da se na zadnji strani ne vidi star koledar. In tako sem potem z manjšimi listki vloženimi vmes, vse to zlepila. Kar zanimivo in končni efekt več kot zadovoljiv. Je pa seveda kar precejšnja izguba časa in porabe lepila.

Sedaj moram počakati, da nekje najde čas in vse tole nafila, potem pa bomo videli, kaj še manjka.